Slovensko-kazahstanski poslovni forum krepi gospodarsko sodelovanje

Astana, 1. april 2025 – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je danes v Astani v sodelovanju s partnerji organizirala slovensko-kazahstanski poslovni forum, ki je združil predstavnike gospodarstva obeh držav. Forum je potekal ob prisotnosti predsednikov obeh držav, ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon ter vodstva agencije SPIRIT Slovenija.

Poudarek dogodka je bil na priložnostih v ključnih sektorjih, kot so IKT, gradbeništvo, turizem, farmacija in zdravje, mobilnost ter logistika, pa tudi v drugih industrijah z visokim potencialom za sodelovanje, kot so kemijska industrija, metalurgija in druge.

Forum je z investicijskimi paneli in B2B srečanji omogočil neposredne poslovne pogovore ter oblikovanje novih partnerstev. Ključni korak v poglobitvi gospodarskih vezi med državama predstavlja tudi podpis memoranduma o sodelovanju med GZS in Chamber of International Commerce of Kazakhstan, s katerim obe strani potrjujeta zavezanost dolgoročnemu sodelovanju in podpori podjetjem pri vstopu na nove trge.

Izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo mag. Marjana Majerič je ob priložnosti obiska v Askani izpostavila pomen gospodarske delegacije v Kazahstan, ki jo organizirata agencija Spirit in Gospodarska zbornica Slovenije v spremstvu tako predsednice republike kot tudi ministrice za zunanje in evropske zadeve za »utrditev tako političnih kot tudi gospodarskih odnosov s Kazahstanom kot eno najpomembnejših držav znotraj centralne Azije.« Obisk na najvišjem državnem nivoju predstavlja po njenih besedah priložnost za krepitev sodelovanja in odpiranje vrat za podjetja, ki šele vstopajo na kazahstanski trg. Po drugi strani pa tudi za krepitev zaupanja in partnerstev za podjetja, ki so že prisotna v Kazahstanu. Kot je dodala, »gospodarske delegacije v tujino, predvsem v Kazahstanu, podpirajo storitve in pa tudi industrije, ki so v tem trenutku najbolj zaželene v Kazahstanu, to so IKT, gradbeništvo, logistika, mobilnost, tudi metalurgija, kemijski in pa gradbeni materiali in pa seveda tudi založništvo in turizem. Odnosi s Kazahstanom kažejo priložnost ne samo za slovensko gospodarstvo, ampak tudi za diplomacijo.«

Tamara Zajec Balažič, v. d. direktorice SPIRIT Slovenija, je poudarila izjemen interes slovenskih podjetij in velik potencial za nadaljnje povezovanje in sodelovanj ter pomen strateških partnerstev pri soočanju z globalnimi izzivi in spodbujanju inovacij. »Verjamemo, da je današnji forum sprožil nove ideje, partnerstva in projekte, ki bodo prispevali k rasti in razvoju obeh narodov.«

Matej Meža, Mega M, je ob tem dejal: »Na gospodarsko delegacijo v Kazahstan smo prišli, ker vidimo tukaj potencial sodelovanja za Slovenijo. Kazahstan kot tradicionalna država, ki še izvaža fosilne energente, doživlja sedaj tranzicijo in vstopa na pot zelenega prehoda, na pot elektrifikacije vozil. Potrebno je zgraditi infrastrukturo, ki bo vse to omogočala. Kot smo to delali in kot to še delamo v Jugovzhodni Evropi in v Sloveniji, želimo sedaj pomagati z našim znanjem in tehnološkimi rešitvami zadevo izpeljati tu.« Pohvalil je organizacijo in izvedbo delegacije.

Dušan Olaj, Duol, pa je povedal, da letos mineva 30 let od njihovih prvih projektov v Kazahstanu. »Davnega leta 1995 smo v Almatiju za predsedniško administracijo postavili prvo teniško dvorano in v teh 30 letih zgradili preko 50 objektov, nekaj med njimi jih je v svetovnem merilu presežek,  kot npr. pokriti štadion v Žeskazganu, ki je bil nekaj let največja balonska hala na svetu ... Namen tokratnega obiska je podpis s klubi prve nogometne lige Kazahstana za izgradnjo petih novih velikih športnih dvoran.«

»Vsi vemo, da je Kazahstan nekje okno v centralno Azijo,« pravi Dimitrij Piciga, JGZ Brdo. Kazahstan sodi po njegovih besedah med največje dobavitelje litija in moderne tehnologije. Poleg klasične farmacije, inženiringa in »iz preteklosti izvoza lesa in lesnih izdelkov« vidi priložnosti za sodelovanje pri izvozu znanja, pri čemer ima v mislih tudi trajnostni koncept. Izpostavlja pa tudi turizem in dodaja, da »je čas, da se njihove termalne sposobnosti, predvsem v Šimkentu, z znanjem iz Slovenije razvijejo.« 

VIR GZS