12. konferenca mikro, malih in srednjih podjetij: trajnostno poslovanje v teoriji in praksi

Brdo pri Kranju, 2. april 2025 – Letošnja, že 12. konferenca za mikro, mala in srednja podjetja v organizaciji Podjetniško trgovske zbornice (PTZ) pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), je v središče postavila trajnostno poslovanje. Dogodek z naslovom Trajnostno poslovanje iz teorije v prakso je pritegnil več kot 90 udeležencev, saj je bil v luči predloga zakonodajnega paketa Omnibus izjemno aktualen. Sprejetje Omnibusa bi namreč poenostavilo trajnostno poročanje in zmanjšalo regulativna bremena za podjetja, zlasti za MSP. Na konferenci so podelili priznanje Pomladni veter, prejela ga je Ana Čermelj, generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva.

Letošnja konferenca MSP je razgrnila širok nabor vsebin, povezanih s trajnostjo – od zakonodajnih okvirov, strategij, poročanja, prenosa trajnostnega poslovanja v realno prakso do trajnostnega komuniciranja in tudi nepoštenih poslovnih praks, zaokrožile pa so jih uspešne trajnostne zgodbe nekaterih slovenskih podjetij. Še posebej pa je bila aktualna vsebina zakonodajnega paketa Omnibus 1, ki ga je pripravila Evropska komisija s ciljem izboljšanja poslovnega okolja in odprave administrativno obremenjujočih postopkov, ki podjetjem v EU otežujejo poslovanje.

Mag. Brane Lotrič, predsednik Upravnega odbora PTZ, je v uvodnem nagovoru izpostavil moč malega gospodarstva in pomembnost združevanja MSP-jev, ki se odraža tudi na tradicionalni konferenci MSP.

Ben Butters, glavni izvršni direktor Eurochambres, je najprej predstavil ključne aktivnosti na evropski ravni, ki so privedle do predloga zakonodajnega paketa Omnibus, pri katerem je bil zelo dejaven tudi  Eurochambres (v njem ima svoje predstavnike tudi GZS). Predlog Omnibusa zasleduje cilje poenostavitve in zmanjšanja regulativnih bremen za gospodarske družbe glede trajnostnega poročanja in skrbnega pregleda, podaljšuje roke za dve leti ter zmanjšuje sedanji obseg zavezancev. Z njim  Evropska komisija predlaga spremembe za administrativno razbremenitev gospodarstva v okviru Direktive o trajnostnem poročanju (CSRD), Direktive o skrbnem pregledu poročil o trajnosti (CSRDDD) in taksonomije.

Iz predloga Omnibusa izhaja, da bodo po CSRD zavezana k pripravi poročila o trajnosti velika podjetja, ki imajo 1000 zaposlenih in vrednost aktive nad 25 milijonov EUR ali čisti prihodek od prodaje nad 50 milijonov EUR. Gre za pomemben korak k razbremenitvi poročevalskih zahtev, saj bi bili  tudi MSP-ji, ki kotirajo na borzi, izključeni iz obveznega poročanja o trajnosti po CSRD, zanje bi veljali prostovoljni standardi za poročanje. 
Zaradi vseh predvidenih sprememb se predlaga zamik začetka obveznosti priprave poročil o trajnosti za 1 ali 2 leti, odvisno od velikosti zavezancev. V okviru CSRDDD pa se predvideva tudi zamik roka za implementacijo v nacionalno zakonodajo za 1 leto. Vendar je za dokončno določitev začetka veljavnosti in uporabe potrebno sprejetje predloga na ravni evropskih zakonodajalcev. V treh dneh je aktualen predlog direktive "Stop-the-clock", ki začasno zadržuje uporabo določenih zahtev veljavnih predpisov glede poročanja o trajnosti in skrbnega pregleda podjetij. Obravnavala sta ga tako Svet EU kot Evropski parlament. Cilj vseh strani je, da bo mehanizem “Stop-the-clock” čim prej sprejet.

Mag. Marko Djinović, izvršni direktor GZS, je predstavil aktivnosti GZS za poenostavitev trajnostnega poročanja in skrbnega pregleda, v okviru katerih se je že lansko pomlad izčistilo 60 konkretnih predlogov. GZS jih je naslovila na odločevalce na nacionalni in evropski ravni, kjer je tudi sicer ves čas dejavno vpeta. »Verjamem, da bodo tudi zaključki 12. konference MSP prispevali k oblikovanju pobud za olajšanje poslovanja malih in srednjih podjetij,« je zaključil Djinović.

Antropolog dr. Dan Podjed, višji znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je v motivacijskem predavanju Od teorije trajnosti k praksi zmernosti: Prevrednotenje izrazja za vsakdanjo rabo priporočil, da trajnostno poslovanje preoblikujemo v zmerno poslovanje, kar bo vsakdo razumel. »Z besedami imamo hude probleme, ker jih vsak dan uporabljamo, a jih ne razumemo,« je poudaril Podjed. V družbi obilja je težko živeti zmerno. Danes potrebujemo odklop od zaslonov, ker sreče ne najdemo v sebi, ampak ob sebi. Zato se moramo posvetiti človeku.

Prof. dr. Barbara Bradač Hojnik, redna profesorica za podjetništvo na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in vodja Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij, je v svojem izvajanju osvetlila izsledke raziskave GEM Slovenija 2024, ki ponuja vpogled v trajnostno podjetništvo. Mednarodna primerjava kaže, da slovenski podjetniki v veliki meri upoštevajo družbene posledice (87,3 %, Evropa 70,6 %), redkeje pa sprejemajo dejanske ukrepe za doseganje družbenih sprememb (31 %; Evropa 44,7 %).  Tudi upoštevanje okoljskih posledic je med slovenskimi podjetniki močno prisotno (83,9 %; Evropa71,1 %), medtem ko so dejanski okoljski ukrepi redkeje sprejeti (40,6 %; Evropa 56,6 %). Bradač Hojnik je poudarila, da če želimo podjetništvo, ki bo res gonilo trajnostne prihodnosti, potrebujemo preboj iz zavesti v ukrepanje, iz lokalnih praks v globalni kontekst in iz vrednot v strategije.

Mojca Markizeti, strokovnjakinja na področju trajnosti, ustanoviteljica Improve X Advisory, je predstavila trajnost in ESG iz zakonodajnega in strateškega vidika ter osvetlila razloge za integracijo trajnosti v razvojni koncept podjetja. Vsako podjetje mora oceniti tveganja in raziskati priložnosti. Kljub nekaterim skepsam namreč mnoge študije in raziskave kažejo, da so dejavniki ESG  pomembni za dolgoročni uspeh podjetja. 92 % vlagateljev se je strinjalo, da so podatki ESG pomembni za oceno dolgoročnih finančnih obetov podjetij in 88 % jih je menilo, da je treba podatke o ESG obravnavati enako strogo kot finančne podatke. Kar 85 % podjetij je odvisnih od narave oziroma naravnih virov in vse več študij prihaja do enakega izračuna: 1 °C segrevanja pomeni 12 % padec BDP-ja.

Žiga Čebulj, CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo, je predstavil- moč trajnostnih podatkov za poslovni uspeh. Po trajnostnih podatkih sprašujejo mnogi deležniki – od kupcev, potrošnikov, finančnih institucij, zaposlenih, investitorjev, medijev … Poudaril je, da so podatki o trajnosti hkrati podatki o poslovni učinkovitosti in uspešnosti podjetja. Predstavil je tudi koristi certifikata Green Star, ki ga ima vse več podjetij, saj pomaga obvladovati poslovna tveganja, krepi konkurenčni položaj podjetja, izboljšuje dostop do finančnih trgov,  dviguje ugled in kredibilnost, povečuje učinkovitost poslovanja, niža stroške in pripravlja podjetja na zahteve nefinančnega poročanja.

Miran Vičič, vodja sektorja Statistike in informiranja na AJPES, je predstavil ključne zakonske spremembe na področju oddaje letnih poročil malih in srednjih podjetij ter krajšo analizo poslovanja slovenskih podjetij. Majhna in srednja podjetja predstavljajo 57,6 % vseh hitro rastočih podjetij,  zaposlujejo 67,2 % vseh delavcev v hitro rastočih podjetij in ustvarijo 55,8 % vseh čistih prihodkov od prodaje v hitro rastočih podjetjih. Povzel je tudi obveznosti poročanja MSP-jev po veljavni zakonodaji in po predlogu Omnibusa. 

Dr. Andreja Poje Rožič, specialistka za analize in raziskave na področju trajnostnega razvoja, SID banka, d.d., je poudarila, da SID banka spodbuja podjetja k trajnostnemu delovanju. "Najpomembnejše je zavedanje, da brez malih in srednjih podjetij prehod v trajnost v EU ne bo uspel," je opozorila. Banke, investitorji in večja podjetja bodo vedno bolj zahtevala ESG podatke za oceno tveganj. MSP, ki ESG podatkov ne bodo imela, bodo težje pridobila posojila, dostopala do kapitala ali sklepala posle z večjimi partnerji. Da bi bila MSP pripravljena, morajo izkoristiti obstoječe podatke, nadgraditi sisteme in uporabljati digitalna orodja za standardizirano poročanje.

Tina Cipot, strokovnjakinja za komuniciranje in izvršna direktorica agencije o28, komunikacijska skupina, je osvetlila trajnostno komuniciranje, pasti zelenega zavajanja in vrednote, ki jim moramo slediti, da se temu izognemo. Trajnostna komunikacija gradi zaupanje, zeleno zavajanje ga z neetičnimi praksami podjetja uniči. Pretiravanje ali napačno predstavljanje trajnostnih naporov in dosežkov je izjemno tveganje za ugled podjetja in zaupanja. Cipot je zato priporočila, da komuniciramo le tisto, kar lahko dokažemo, priznamo izzive, ne olepšujemo realnosti, ne jemljemo iz konteksta  in povezujemo komunikacijo z dejanskimi spremembami, ne željami.

Špela Arsova, partnerka v odvetniški pisarni Šelih & partnerji, o.p., d.o.o., je predstavila primere nepoštenih poslovnih praks in tožb. Prakse podjetij glede trajnostnega poslovanja so vedno bolj v središču pozornosti. Na področjih, kot so ogljični odtis (zmanjšanje emisij), obveščanje o trgu in izdelkih in finančno poročanje podjetij, se sprejema veliko novih pravnih predpisov, obenem pa različni deležniki zahtevajo prevzem odgovornosti za dejanja podjetij. Posledično so podjetja vedno pogosteje predmet različnih regulatornih in sodnih postopkov, povezanih s trajnostnimi poslovnimi praksami.

Na okrogli mizi Trajnostno poslovanje v praksi: Uspešne zgodbe podjetij so le-te predstavili: Trivo Krempl, direktor, AJM Okna-Vrata-Senčila d.o.o. , Davorin Zavasnik, Finančni direktor in trajnostni manager, SICO d.o.o., Borut Čeh, izvršni direktor, LABENA d.o.o. in Mihaela Hafner, Vodja trajnostnega razvoja, IKEA Slovenija d.o.o. Pogovor je moderiral Gregor Murn.

Trivo Krempl, direktor, AJM Okna-Vrata-Senčila d.o.o., je povedal, da imajo srečo, ker je že njihov izdelek energetsko varčen, a so kljub temu veliko naredili na praksah trajnosti. Izpostavil je materiale nove generacije (zmanjšujejo ogljični odtis, možnost recikliranja skozi sedem ciklov, vsi materiali se proizvajajo v Evropi). Podjetje svojo družbeno odgovornost izkazuje z vpetostjo v lokalno okolje, podpirajo šport, spodbujajo zdrav življenjski slog tako med zaposlenimi kot drugimi deležniki.

Mihaela Hafner, vodja trajnostnega razvoja, IKEA Slovenija d.o.o., je pojasnila, da so del globalno organiziranega podjetja, ki ima trajnost zapisano že v svoj DNK. Podjetje je združilo trajnostno in poslovno strategijo. Strategija družbe IKEA Slovenija sicer temelji na globalni strategiji, a vendar imajo tudi svojo, zlasti v smeri spreminjanja navad potrošnikov in izobraževanja kadrov ter vključevanja v lokalno skupnost. Komunikaciji posvečajo veliko pozornosti - tako z zaposlenimi kot z drugimi deležniki.

Davorin Zavasnik, finančni direktor in trajnostni manager, SICO d.o.o., je kot primere dobrih praks podjetja izpostavil specializacijo za laserski razrez, ki so ga zelo nadgradili, krožni tok surovin iz odpadnega materiala, energetsko učinkovitost podjetja (sončna elektrarna). Med zaposlenimi spodbujajo zdrav življenjski slog, močno so vpeti v lokalno skupnost in lokalne izobraževalne ustanove.

Borut Čeh, izvršni direktor, LABENA d.o.o., je pojasnil, da je visokotehnološko podjetje, ki deluje predvsem na področju farmacije, trajnostne koncepte vkomponiralo v svoje prakse. Kot primer je navedel interni inkubator. Lansko leto so prvo ESG poročilo naredili za podjetje na Hrvaškem. Želijo, da zaposleni tudi preko projektov razmišljajo trajnostno in v tem najdejo motivacijo.  Zavedajo se, da so usposobljeni kadri ključni za podjetje in zato temu področju posvečajo še posebno pozornost.

Priznanje Pomladni veter prejela Ana Čermelj


Priznanje Pomladni veter prejme posameznik oz. organizacija v Sloveniji, ki je po mnenju članov GZS - Podjetniško trgovske zbornice največ prispeval k razvoju podjetniškega okolja v Sloveniji. Na 12. konferenci MSP je priznanje prejela Ana Čermelj, generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva (SOPS).

Obrazložitev:
Ana Čermelj, generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva (SOPS) je s svojo strokovnostjo, neizmerno predanostjo in voljo izvajala aktivnosti pri reševanju invalidskega podjetja CSS d.o.o. Aktivnosti strokovnega dela in utemeljevanja pomena invalidskega podjetja v večinski državni lasti so se začele oktobra 2024, z informacijo takratnega direktorja o nameri likvidacije. S strani sindikata SOPS so bili pripravljeni scenariji poteka dogodkov in reševanje ter ohranitev invalidskega podjetja, ki zagotavlja socialno varnost in vključenost invalidov v delovno okolje. Sindikat obrti in podjetništva Slovenije je na SDH in MDDSZ naslovil ne samo zahtevo, da se družbo nujno rešuje, temveč tudi rešitve, da se družba preoblikuje, da se zaščiti ranljive skupine. Likvidacija podjetja CSS d.o.o. je bila preklicana (februar 2025), kar bo vplivalo na širše poslovno in družbeno okolje. Sindikat SOPS ima dolgoletno tradicijo vse od leta 1950. Je dolgoletni partner Podjetniško trgovske zbornice v kolektivnem dogovarjanju in sklepanju Kolektivne pogodbe med delavci in družbami drobnega gospodarstva.

PTZ je podelila jubilejna priznanja za 30-letnico delovanja šestim podjetjem:  LESMARC+ d.o.o., ŠETINC d.o.o., SAVA AVTO d.o.o., KRI & ZA d.o.o., Arrow Electronics d.o.o. in SLOWASH d.o.o.