Koliko v resnici plačujemo za elektriko?

Datum objave:

torek, 27. maj 2025

Avtor:

Brane Janjič

Odgovor na to vprašanje so iskali na današnji novinarski konferenci namenjeni predstavitvi analiz, ki so jih ločeno pripravili na MOPE, v Elesu in v Sekciji za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije. Vse so pokazale, da so bili sprejeti vladni ukrepi učinkoviti, ter, da gospodinjstva in mali poslovni odjemalci letos za elektriko plačujejo manj kot pred letom dni.

Analize, ki so jih opravili na MOPE, v Elesu in EZS kažejo, da je elektrika za gospodinjstva letos cenejša.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je uvodoma spomnil na številne ukrepe, ki jih je za zajezitev visoke rasti veleprodajnih cen konec leta 2022 sprejela vlada, da bi s tem zaščitila najbolj ranljive skupine odjemalcev. Poleg regulacije cen je sprejela tudi dodatne ukrepe za blaženje energetske draginje: znižanje dajatev, trošarin in DDV. Z vsemi navedenimi ukrepi so bile položnice za elektriko gospodinjstev po ministrovih besedah za 15 do 60 odstotkov nižje, kot bi bile, če vlada ukrepov ne bi sprejela.

Vlada je, kot je dejal mag. Kumer, tudi v nadaljevanju pozorno spremljala dogajanja na energetskem trgu in tudi v poznejšem obdobju sprejela vrsto ukrepov, s katerimi je znižala cene električne energije za gospodinjstva in male poslovne uporabnike. Tako je jeseni lani ob napovedih po skoku računov za električno energijo zaradi uveljavitve sprememb obračunavanja omrežnine od novembra 2024 do konca februarja 2025 znova uveljavila popolna regulacijo cen in oprostitev prispevka za OVE+SPTE, s čimer se je končni znesek na položnicah za elektriko za povprečnega gospodinjskega odjemalca (letna poraba 4.030 kWh) za november in december znižal za 35  odstotkov na napovedanih 69,5 evra. Posledice višjih omrežnin v visoki sezoni pa je za gospodinjstva dodatno omilil še poslanski interventni zakon in podaljšanje oprostitve  plačevanja prispevka za OVE+SPTE, tako da je povprečen gospodinjski odjemalec za januar in februar letos prejel še dodatno znižano položnico, in sicer v višini le 54,4 evra.

Minister Kumer: »Na letni ravni je povprečen gospodinjski odjemalec zaradi vseh vladnih ukrepov prihranil okoli 360 evrov, kar pomeni, da je s tem zneskom pokril kar štiri povprečne mesečne položnice za elektriko. Razmere na veleprodajnih trgih elektrike so trenutno stabilne, za prihodnje leto pa so napovedi še ugodnejše in kažejo na možnosti za še dodatno znižanje cen električne energije«. Višina povprečne položnice za gospodinjstva naj bi sicer po njegovih besedah tudi po morebitni ponovni uvedbi prispevkov za OVE in SPTE v drugi polovici tega leta ostala pod 70 evri.

"Trditve, da v Sloveniji plačujemo višje cene in omrežnino ne držijo" 

Predsednik Energetske zbornice Slovenije in direktor Elesa Aleksander Mervar je uvodoma opisal aktualno stanje v sistemu in dejal, da smo bili od začetka leta do 15. maja ob upoštevanju zgolj našega deleža proizvodnje v NEK neto uvozniki električne energije, pri čemer smo kar 2.306 ur ali 71 odstotkov ur v tem obdobju imeli negativne urne bilance oziroma smo morali elektriko uvažati. Kljub temu pa je bilo to cenovno ugodneje, kot če bi aktivirali vse domače proizvodne enote.

Ob tem je opozoril tudi na padanje porabe v zadnjih letih, pri čemer se je poraba v prvih štirih letošnjih mesecih glede na leto 2019 znižala kar za 13 odstotkov. Glede cen na slovenskem trgu pa Mervar ugotavlja, da so prodajne cene (brez DDV) treh največjih slovenskih prodajalcev električne energije za gospodinjske odjemalce, ki se glede na cenike gibljejo med 117 in 124 evrov na megavatno uro, glede na aktualne borzne cene povsem realne, še zlasti ob dejstvu, da so bile nabavne cene v letu 2024 za leto 2025 (t. i. futures)  do 130 EUR/MWh. Trenutne napovedi za leti 2027 in 2028 kažejo, da bi se tržne cene utegnile še znižati, in sicer za okoli 15 odstotkov.

Mag. Mervar je znova opozoril tudi na neresničnost trditev, da so cene električne energije in omrežnina v Sloveniji za gospodinjstva med najvišjimi v članicah EU, saj podatki Eurostata kažejo ravno nasprotno, pri čemer smo imeli lani po zaslugi sprejetih vladnih ukrepov 23. najvišje končne cene električne energije za povprečnega gospodinjskega odjemalca, kar pomeni, da se je Slovenija uvrstila na rep lestvice držav članic z najnižjimi končnimi cenami električne energije v EU. Prav tako so bile končne cene elektrike nižje od povprečja EU in primerjave s sosednjimi državami tudi za negospodinjske porabnike, nižja od povprečja EU pa je bila tudi omrežnina.

Mervar je ob tem še navedel, da bodo omrežninski prihodki za prenosno in distribucijsko omrežje po spremembi metodologije za obračun omrežnine celo precej nižji od prvotnih napovedi Agencije za energijo, ki je napovedovala, da se bo letos iz tega naslova zbralo dobrih 398 milijonov evrov, po zadnjih izračunih Elesa pa bodo znašali le slabih 322 milijonov evrov.

Kratkoročne napovedi ne predvidevajo podražitev elektrike

Predsednik Sekcije za vprašanja dobaviteljev električne energije pri Energetski zbornici Slovenije mag. Sebastijan Roudi je poudaril, da sedaj slovenska gospodinjstva in mala podjetja pri enaki porabi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta plačujejo nižje zneske za električno energijo. »Sprostitev reguliranih cen ni prinesla povišanj končnih zneskov na računih za elektriko. Napori dobaviteljev in skupin proizvajalcev, da zagotovijo sprejemljive cene električne energije, so skupaj z vladnimi ukrepi na področju omrežnine in drugih prispevkov omogočili  stabilne in sprejemljive stroške električne energije,« je dejal Roudi in dodal, dodal, da so pričakovanja za prihodnost dokaj stabilna, tako da v naslednjih dveh letih ne pričakujejo večjih cenovnih sprememb pri električni energiji za končne odjemalce.

VIR: Naš Stik