Na korporativni konferenci SDH o državnih podjetjih kot motorju razvoja

Po Debeljakovih besedah želijo z dogodkom pokazati, da znajo državna podjetja v današnjih spremenjenih in zahtevnih globalnih razmerah primerno ukrepati in nosijo na različnih področjih, kjer delujejo, izjemen razvojni potencial. Temu je namenjena predstavitev 17 primerov razvojnih naložb podjetij z državno naložbo.

Ker ta podjetja zaposlujejo skoraj 81.000 ljudi oz. 10 odstotkov vseh zaposlenih pri pravnih osebah v državi, vsako leto izvedejo milijardne investicije in sodelujejo s tisočimi malimi in srednjimi podjetji ter podjetniki, ustvarjajo tudi pomemben ekosistem za celotno gospodarstvo, je izpostavil Debeljak.

Na zadnji dan lanskega leta je knjigovodska vrednost kapitalskih naložb v portfelju, s katerim upravljajo v holdingu, znašala 13,9 milijarde evrov. Skupaj je SDH upravljal z naložbami v 81 podjetjih.

Po vrednosti so skoraj 80 odstotkov predstavljale strateške naložbe, od tega je samo naložba v Dars predstavljala več kot četrtino celotne vrednosti. Skoraj 90 odstotkov vseh naložb je bilo v javnih delniških družbah, SDH pa je upravljal z naložbami v vseh glavnih slovenskih blue chip podjetjih. V 34 naložbah oz. 58 odstotkih je bil vpliv države prevladujoč, torej več kot 50-odstoten.

Portfelj je velik in raznolik, saj pokriva več različnih panog, zato je upravljanje z njim kompleksno, je strnil Debeljak, ki je predstavil tudi rezultate upravljanja.

Čisti prihodki od prodaje družb v portfelju so lani dosegli okoli 23 milijard evrov, za letos je načrt pri približno 22,8 milijarde evrov. Čisti dobiček je bil predlani in lani pri okoli 2,2 milijarde evrov in naj bi bil na tej ravni tudi letos. Investicije državnih podjetij medtem krepko naraščajo - v letu 2024 so skupaj znašale približno 1,4 milijarde evrov, lani so narasle na 1,9 milijarde, letos pa naj bi dosegle 2,5 milijarde evrov.

Čista donosnost kapitala se je z rekordnih 10,1 odstotka v letu 2023 lani znižala na 8,6 odstotka, za letos je načrt pri 6,7 odstotka. Skupna vrednost dividend se je medtem v zadnjih dveh letih ustalila pri okoli pol milijarde evrov, letos naj bi dosegla približno 450 milijonov evrov.

Povprečna ustvarjena dodana vrednost družb v portfelju presega 90.000 evrov in je s tem precej višja od povprečja v državi, pri čemer to niti ne vključuje specifičnega finančnega sektorja.

Med glavnimi izzivi in poudarki na področju upravljanja državnih naložb je Debeljak v času velike negotovosti izpostavil upravljanje s tveganji, med drugim geopolitičnimi in varnostnimi, ter s tem povezano krepitev varnosti in odpornosti; upravljanje z razmahom generativne umetne inteligence in drugih naprednih transformativnih tehnologij z gradnjo digitalnih kompetenc po podjetjih in pa trajnostnost, zeleni prehod ter upravljanje podnebnih tveganj.

V času demografskih sprememb in polne zaposlenosti sta bistvena izziva tudi bitka za talente ter razvoj ključnih kadrov in njihovih kompetenc. Družbe iz portfelja SDH morajo biti zgled dobrega zaposlovalca, je prepričan Debeljak. Osnova za dobro poslovanje pa so po njegovih besedah kakovostno korporativno upravljanje, krepitev integritete in zagotavljanje skladnosti poslovanja.

Več o tem je povedal član uprave SDH Janez Tomšič. V zadnjih letih so izvedli nekatere pomembne spremembe aktov upravljanja s poudarkom na izboljšanju upravljanja, spremljanju tveganj, krepitvi integritete in skladnosti - 30 družb je dobilo lastnega pooblaščenca za to področje - ter izboljšanju notranjih kontrol. Nadgradili in prenovili so tudi kandidacijske postopke za člane nadzornih svetov družb, tako pri akreditaciji kot nominaciji.

Na tem področju računsko sodišče zaključuje revizijo kadrovskih postopkov SDH za obdobje 2020-2024. Po Tomšičevih besedah je sodelovanje z revizorji zelo konstruktivno, na podlagi njihovih ugotovitev postopke še dodatno nadgradili.

V uvodu v dogodek sta spregovorila še minister za finance Klemen Boštjančič in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

Prvi je poudaril, da se v današnjih zahtevnih globalnih razmerah ne smemo prepustiti naključju, temveč moramo razmišljati strateško in dolgoročno. Današnji časi zahtevajo več kot le dobre bilance, podjetja morajo biti dovolj produktivna, konkurenčna, inovativna in odporna, da bodo uspešna v spreminjajoči se realnosti. Pri tem morajo biti državne družbe po njegovem prepričanju vzor. Kot bistveno za doseganje teh ciljev vidi kakovostno in strokovno vodenje, ločeno od politike.

Klakočar Zupančič je medtem ocenila, da je gospodarski razvoj zadnjih let ugoden, dvignil se je tudi življenjski standard. Lahko pa smo še boljši, pri tem ovir ne sme biti, je dodala. Glede ukrepov za dvig konkurenčnosti gospodarstva in izboljšanje poslovnega okolja je prepričana, da se lahko pogovarjamo o vsem, a da mejo tega dialoga pomeni drugi člen ustave, ki govori, da je Slovenija pravna in socialna država. Za koristi gospodarstva ne smemo žrtvovati temeljnih načel življenja v skupnosti, je sklenila. 

VIR: Krog STA