Strateški posvet: upravljanje, digitalizacija, vrednotenje in rezultati za pacienta kot ključ prihodnosti zdravstva

Posvet sta sovodila državni svetnik Danijel Kastelic in doc. dr. Draško Veselinovič. Osrednje teme letošnjega posveta so bile financiranje zdravstvenega sistema, izvedba reformnih ukrepov, digitalizacija, vrednotenje zdravstvenih tehnologij ter položaj pacientov in zdravstvenih delavcev. Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je v nagovoru poudaril, da zdravstvo predstavlja eno ključnih razvojnih vprašanj države in da mora razprava ostati usmerjena v iskanje skupnih rešitev. »Cilj mora biti in ostati iskanje skupnih imenovalcev, na katerih se lahko krepijo že obstoječi temelji in hkrati gradi vizijo naprednega zdravstvenega sistema – takega, na katerega bomo kot družba lahko znova ponosni.« Opozoril je, da zdravstva ni dopustno uporabljati kot poligon za politična obračunavanja, saj vsaka odločitev neposredno vpliva na ljudi in njihovo zaupanje v sistem. Spomnil je, da je Državni svet RS v zakonodajnem postopku podajal konstruktivne predloge za izboljšave zdravstvene zakonodaje ter med drugim vložil tudi pobudo za ustavno presojo določenih rešitev novele Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N). 

Posebej je izpostavil kadre kot temelj zdravstvenega sistema ter opozoril na izzive dostopnosti primarne ravni, dolgih čakalnih dob in absentizma. Predsednik Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Danijel Kastelic je poudaril, da je Komisija v tem mandatu obravnavala več sistemsko pomembnih in občutljivih tem – od novele Zakona o zdravstveni dejavnosti do vprašanj medicinske rabe konoplje, ureditve psihoterapevtske dejavnosti ter pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Kot eno ključnih razvojnih področij je izpostavil digitalizacijo zdravstva: »Digitalizacijo smo prepoznali kot dober pristop k optimizaciji procesov v zdravstvu, ki lahko prinese koristi tako za paciente kot za celoten sistem – tudi z vidika znižanja stroškov in skrajševanja čakalnih vrst.« Ob tem je opozoril na nujnost varne, namensko omejene in zakonite uporabe podatkov. Izpostavil je tudi pomen kadrov ter pozdravil nedavno sprejeti zakon o zdravstveni negi in babištvu, ki prinaša bolj predvidljivo karierno pot za najštevilčnejšo skupino zaposlenih v zdravstvu. 

Državna svetnica Monika Ažman je poudarila pomen zdravstvene nege kot enega ključnih stebrov zdravstvenega sistema ter opozorila na nujnost ustreznega vrednotenja in krepitve vloge medicinskih sester in babic. Izpostavila je, da brez zadostnega števila ustrezno usposobljenih in motiviranih zdravstvenih delavcev ni mogoče zagotoviti kakovostne, varne in dostopne zdravstvene obravnave. Poudarila je tudi pomen vlaganja v izobraževanje, strokovni razvoj ter ustvarjanje delovnega okolja, ki bo omogočalo dolgoročno stabilnost kadrov in privlačnost poklicev v zdravstveni negi. Ob tem je opozorila, da je pri prihodnjem razvoju zdravstvenega sistema nujno zagotoviti večjo vključenost zdravstvene nege v procese odločanja in oblikovanja zdravstvenih politik. Kot je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, je učinkovit in sodoben zdravstveni sistem temelj kakovosti življenja, družbene odpornosti in dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva. »Zdravstvo ne sme biti obravnavano zgolj kot javnofinančni strošek, temveč kot strateška naložba in gonilo razvoja, pri čemer je gospodarstvo pomemben partner pri uvajanju inovacij, digitalizacije in boljšega upravljanja. Ključni izzivi ostajajo visok absentizem, dolge čakalne dobe, pomanjkanje kadrov in neučinkovita raba sredstev, ki zahtevajo več odgovornosti, podatkovno in vrednostno zasnovano odločanje ter profesionalno vodenje in skrb za kadre. V središču vseh reform morajo ostati pacienti in zdravstveni delavci, napredek pa bo mogoč le s partnerskim sodelovanjem države, stroke, pacientov in gospodarstva,« je poudarila Vesna Nahtigal. Doc. dr. Draško Veselinovič, direktor Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja iz Bruslja, ki je glavni soorganizator tega že tradicionalnega dogodka v Državnem svetu RS, je poudaril glavne zaključke prejšnjih posvetov ter dodatno poudaril nujno uporabo sodobnih kazalcev spremljave učinkovitosti zdravstvenega sistema, nujno boljšo organizacijo in digitalizacijo v zdravstvu, upoštevanje in uporabo sodobnih dokazljivih znanstvenih dosežkov v medicini in zdravstvu, kot tudi v vodenju in organizaciji, vključno z digitalizacijo. Poudaril je, da se ne sme pozabiti na redno izvajanje preventive v najširšem smislu z vsesplošnimi pozitivnimi dokazljivimi učinki – vključno z uporabo manj škodljivih navad, če se uporabniki ne morejo odvaditi zelo škodljivih (kot npr. alkohol, tobak oz. cigareti, sladke pijače, pomanjkanje gibanja, debelost ipd.) - gre za zmanjševanje škode. Po njegovih besedah, ima človek na koncu vtis, da pri nekaterih zadevah (npr. pri vodenju, organizaciji, digitalizaciji, ipd.) v slovenskem zdravstvenem sistemu dejansko primanjkuje ustreznega znanja. 

Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je predstavila ukrepe ministrstva v tem mandatu, ki so usmerjeni v večjo dostopnost, preglednost in kakovost javnega zdravstva. Povedala je, da so bili sprejeti in pripravljeni pomembni sistemski ukrepi na področju organizacije in izvajanja zdravstvene dejavnosti (z jasnejšimi pravili glede dela v javni mreži), okrepljeno upravljanje čakalnih seznamov z enotnejšimi pravili naročanja in merjenjem realiziranih čakalnih dob, v teku pa so tudi projekti za spodbujanje digitalne preobrazbe sistema (med drugim rešitve za boljšo izmenjavo podatkov). Krepi se tudi pristop merjenja kakovosti in izidov zdravljenja, hkrati pa ministrstvo nadaljuje z investicijami in razvojnimi programi, zlasti na primarni ravni, v preventivo in kadre. »Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt je novost, ki vključuje tudi strukturne spremembe na področju zdravstva. Država in Bruselj spremljata, kako izvajamo strukturne spremembe in kako sledimo zastavljenim fiskalnim ciljem,« je dejal vodja Sektorja za raziskave, analize in fiskalno upravljanje v Direktoratu za ekonomsko in fiskalno politiko, Ministrstvo za finance Franci Klužer. Povedal je, da so se odhodki države za zdravstvo v času kovida povečevali, v letu 2024 pa se je ta rast ponovno povečala, kar je posledica vseh ukrepov, sprejetih na področju zdravstva. Pulmolog, internist ter ekonomist in specialist za javno zdravstvo prof. dr. Andrzej Fal je dejal, da se zdravstveni sistemi po svetu soočajo s podobnimi težavami in zgolj vlaganje dodatnega denarja v sistem za reševanje vseh izzivov, s katerimi se sooča, ni dovolj. 

Demografija in vprašanja, povezana z zdravstvom, so vsebinsko povezana. Starajoče se prebivalstvo vodi do večjega obsega potreb po zdravstveni oskrbi. Predstavil je temeljito mednarodno primerjavo različnih zdravstvenih kazalnikov, pri čemer je dodatno poudaril preventivo, kot ključno za dolgoročno nižanje stroškov zdravstva. Navedel je konkretne številke, koliko posamezna postavka zmanjševanja zelo slabih navad z manj slabimi stroškovno razbremeni zdravstveni sistem. Nekdanji minister za zdravje in svetovalec prim. mag. Dorjan Marušič je predstavil pregled napovedi v preteklih letih ter izpostavil in izpostavil največje preboje na področju zdravstva in napovedal tri korake za spopad z izzivi prihajajočega desetletja. Pokazal je na odpravo odklonov za optimizacijo dostopnosti, horizontalno in vertikalno povezovanje ter avtonomijo upravljanja kot prebojna področja za zdravstvo prihodnosti. Po njegovih besedah bodo prav ta področja odločilno vplivala na učinkovitost in prilagodljivost sistema v prihodnje. Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) mag. Robert Ljoljo je izpostavil nekatere izrazito pozitivne kazalnike slovenskega zdravstvenega sistema v primerjavi z državami EU, hkrati pa opozoril na demografske in stroškovne pritiske na javno zdravstvo. »Namesto pasivnega plačnika računov mora ZZZS postati aktiven upravljavec javnih sredstev.« To po njegovih besedah pomeni uvedbo sodobnih modelov plačevanja, uporabo podatkov in analitike ter jasno odgovornost za to, kaj kupujemo, po kakšni ceni in s kakšnim učinkom za pacienta. Financiranje mora biti vse bolj povezano z doseženimi rezultati za pacienta in učinkovitostjo izvajalcev. Opozoril je, da večja vlaganja sama po sebi ne zagotavljajo večje dostopnosti, če ne izboljšamo upravljanja čakalnih dob, produktivnosti, organizacije dela, kliničnih smernic in kazalnikov kakovosti. Predstavil je tudi nov Strateški razvojni program ZZZS 2026–2030, ki postavlja zavarovanca v središče sistema, krepi sodelovanje z deležniki in uvaja sodobne kazalnike učinkovitosti. 

Prof. dr. Petra Došenović Bonča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je izpostavila ključne strateške dileme v zdravstvu, pri čemer se je osredotočila na sestavo zdravstvene košarice in vrednotenje zdravstvenih proizvodov ter storitev, ki so vanjo vključeni. Poudarila je izzive vrednotenja zdravstvenih tehnologij, zlasti presojo njihove ekonomske upravičenosti, ter potrebo po jasnih podlagah za izračun cen v zdravstvu. Le na ta način lahko ustrezno delujejo spodbude, vgrajene v plačilne modele, ter se zagotovi racionalna in učinkovita poraba javnih sredstev. Kristina Modic iz Slovenskega združenja bolnikov z limfonom in levkemijo poudarja, da je združenje že skoraj dve desetletji tesno vpeto v realnost zdravstvenega sistema. Želijo biti ne le opazovalci, temveč partnerji pri spremembah in most med stroko, odločevalci in bolniki. Slovenija ima na področju zdravljenja raka zelo kakovosten sistem obravnave. Ko bolnik pride do diagnoze, so na voljo sodobna diagnostika, najnovejša zdravila in vrhunska stroka. Ključni izzivi ostajajo: predolga pot do diagnoze, neenakomeren dostop do celostne obravnave, zapleteni birokratski postopki ter neenakosti in pomanjkanje informacij v obravnavi. Izpostaviti želi pomembnost čim prejšnjega zagona CAR-T centra pri nas in zdravljenja bolnikov s celično terapijo. 

V Ljubljani že stoji sodoben center z vrhunskimi strokovnjaki, na zdravljenje pa zaradi številnih birokratskih ovir še vedno čakajo bolniki, za katere je to pogosto zadnja možnost za preživetje. Danes bolniki nismo več pasivni opazovalci, temveč partnerji sistema. Če želimo zdravstveni sistem, ki bolnika res postavlja v središče, moramo skrajšati pot do diagnoze, zagotoviti celostno obravnavo, poenostaviti postopke, zagotoviti enakovredno obravnavo in organizacije bolnikov vključiti kot enakovredne partnerje. Predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Ana Žličar je poudarila, da ima slovenska onkologija zelo dobre rezultate in upravičeno uživa velik ugled doma in v svetu, pri bolnikih in njihovih svojcih, prav tako tudi med člani društva. »Zato bomo vedno njeni zavezniki in podpirali njena prizadevanja, da bi bila še na višji ravni," je dejala Žličar. Na posvetu sta sodelovali tudi zastopnik pri Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije Milan Čuček, da se po možganski kapi ponovno delovno aktivira 20 % bolnikov, ostali pa postanejo bolniki - invalidi, ki potrebujejo več ali manj pomoči. Zato je po njegovih besedah preventiva skozi celotno življenjsko obdobje – ključna. 

Razprava je tako združila predstavnike zakonodajne in izvršilne veje oblasti, stroke, financerjev zdravstvenega sistema, gospodarstva in pacientskih organizacij, ki so osvetlili ključne izzive in priložnosti za nadaljnji razvoj slovenskega zdravstvenega sistema. Sklep Kot so poudarili govorci, napore na področju preventive dopolnjuje načelo zmanjševanja škode, ki je bilo v več državah EU uspešno uvedeno pri obvladovanju nenalezljivih kroničnih bolezni, povezanih s sladkorno boleznijo, kajenjem in izpostavljenostjo soncu. Ta pristop se ne osredotoča zgolj na popolno odpravo škodljivih navad, spodbuja pa uporabo alternativnih, znanstveno preverjenih metod ali izdelkov, ki nadomestijo visoko tvegana vedenja. Z vključevanjem preverjenih presejalnih modelov, kot so slovenski, in uvedbe pragmatičnih strategij zmanjševanja škode lahko ustvarimo bolj odporno in zdravstveno ozaveščeno družbo. Razprava je tudi potrdila, da prihodnost slovenskega zdravstvenega sistema temelji na učinkovitem upravljanju, odgovorni porabi javnih sredstev, digitalni preobrazbi, vlaganju v kadre ter krepitvi preventive. 

VIR: Državni svet