»Področje energetike ni samo JEK 2«

Analiza programov političnih strank na področju energetike, ki jo je pripravila okoljska organizacija Umanotera, kaže velike razlike v pristopu k energetskemu prehodu. Nobena stranka organizacije s svojim programom ni popolnoma prepričala, visoko oceno za svetlo prihodnost energetike pa sta po njihovem mnenju prejeli le dve – Svoboda in Levica.

»Področje energetike ni samo JEK 2. V naslednjem mandatu bo morda sprejeta odločitev o investiciji, vendar do začetka gradnje lahko mine še veliko let,« je pojasnil analitik Umanotere dr. Jonas Sonnenschein. Analiza tudi ugotavlja, da nobena stranka do projekta JEK2 v programih ni izrazito kritična.

Gibanje Svoboda, Socialni demokrati, Levica, Vesna – zelena stranka in Prerod podpirajo referendum oziroma vključevanje javnosti v odločanje o JEK2. Po analizi pa Slovenska demokratska stranka, Nova Slovenija – Krščanski demokrati, Slovenska ljudska stranka, Fokus, Zeleni Slovenije + Stranka generacij in Mi, socialisti! v programih nimajo izrecnega stališča do projekta. Preostale stranke projekt podpirajo.

Kriteriji: OVE, premog, omrežje

Pri analizi predvolilnih programov so sicer upoštevali več vidikov, med drugim stališča do obnovljivih virov, premoga in razvoja energetskega sistema. Po Sonnenscheinovih besedah so bile ocene nižje tudi pri strankah, ki posameznih tem v programih sploh niso obravnavale. »Če program določenega področja sploh ne obravnava, ne more dobiti najvišje ocene. V takem primeru je največ možna ocena tri.« Stranke so ocenjevali na lestvici od ena do pet.

Pomemben dejavnik pri ocenjevanju je bilo tudi stališče do prihodnosti Termoelektrarne Šoštanj in rabe premoga. »Če stranka predvideva podaljšanje rabe premoga, je to z okoljskega vidika najslabša možnost. Po mojem mnenju pa to ni pametno niti z ekonomskega vidika,« je dejal Sonnenschein ob predlogu, ki ga analiza pripisuje programu SDS in predvideva podaljšanje uporabe premoga do leta 2040.

Država za zagotavljanje toplote Šaleški dolini namenja visoka sredstva. »V prvih letih je šlo za več kot 150 milijonov evrov, v naslednjih letih pa naj bi nadomestilo znašalo približno 130 milijonov evrov letno,« je povedal Sonnenschein. »Sedanja zakonodaja podporo ureja do leta 2027, zato bo odločitev o nadaljevanju ali ukinitvi teh podpor padla v naslednjem mandatu.«

Analiza kaže tudi, da nekatere stranke energetiko v programih obravnavajo zelo skopo. »Pri nekaterih energetika ni obravnavana kot samostojno poglavje ali pa je omenjena le na kratko,« je dejal Sonnenschein. Med programi, ki področje obravnavajo bolj konkretno, po rezultatih analize izstopata predvsem Svoboda in Levica. »Po ocenah sta bili zelo blizu.«

Blizu sta bila tudi programa Piratske stranke in Demokratov, čeprav imajo nekateri njuni predlogi po mnenju analitikov tudi problematične vidike. Med drugim Demokrati predlagajo, da bi Termoelektrarna Šoštanj kot premogovna elektrarna ostala v strateški rezervi do priklopa drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. »Če se Slovenija odloči, da bo rabo premoga opustila najpozneje do leta 2033, se postavlja vprašanje, od kod bi potem prihajal premog. Bi ga morali uvažati?« je opozoril.

Nekatere stranke v programih omenjajo tudi razvoj vodika (Demokrati, Prerod), vendar Sonnenschein opozarja, da ostaja vprašanje, ali lahko Slovenija v bližnji prihodnosti proizvede večje količine zelenega vodika. »To bi zahtevalo bistveno več obnovljivih virov električne energije.«

Pri energetskem prehodu je po njegovem mnenju pomembno tudi vprašanje umeščanja novih projektov v prostor. »Če gre za okoljsko koristne projekte, je hitrejše umeščanje lahko dobra stvar. Po drugi strani obstaja tveganje, da bi tako lažje šli skozi tudi okoljsko škodljivi projekti. Gre za dvorezen meč.« 

VIR: Naš Stik