Ministrica dr. Asta Vrečko slavnostno odprla prenovljeno stavbo Luške kapitanije v Kopru

Ministrica dr. Asta Vrečko slavnostno odprla prenovljeno stavbo Luške kapitanije v Kopru

Ministrica dr. Asta Vrečko, generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin in vodja Območne enote ZVKDS Piran Etbin Tavčar so slovesno odprli prenovljen kulturni spomenik – Luška kapitanija v Kopru. S tem se zaključuje pomembno poglavje prenove stavbe, ki je eden ključnih identitetnih simbolov mesta in njegove pomorske zgodovine. Zgornji prostori stavbe so namenjeni območni enoti ZVKDS Piran, v pritličju prenovljene stavbe pa smo vzpostavili svetovalne, razstavne in predstavitvene prostore, namenjene lokalni skupnosti in obiskovalcem. Cilj je približati delo konservatorjev in restavratorjev širši javnosti ter krepiti zavedanje o pomenu varovanja kulturne dediščine.

Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju poudarila: »Prenova Luške kapitanije v Kopru je pomemben korak k ohranjanju naše skupne kulturne dediščine in hkrati njenemu odpiranju ljudem. Vanjo se bo vselila območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine, s tem bodo zaposleni dobili boljše razmere za delo, spodnji del pa bo namenjen tudi razstavam, dogodkom in izobraževanju ter srečevanju z ljudmi. Dostopnost dediščine je ključna za njeno razumevanje, spoštovanje in dolgoročno varovanje.«

Generalni direktor ZVKDS Jernej Hudolin je povedal: »Današnje simbolno odpiranje vrat kapitanije pomeni tudi njeno dejansko odpiranje – ljudem, skupnosti in prihodnosti. Oživitev tega pomembnega kulturnega spomenika bo prispevala k boljšemu varovanju, ohranjanju ter soustvarjanju z dediščino na tem območju.«

Vodja Območne enote ZVKDS Piran Etbin Tavčar pa je poudaril: »Kapitanija je identitetni simbol mesta v širšem pomenu, ki pooseblja predindustrijsko pomorsko upravo iz obdobja Beneške republike in simbolizira pomorstvo v človeškem merilu. Nasprotno sodobno pristanišče Luke Koper predstavlja globalni logistični sistem in industrijsko krajino. Celovita prenova omogoča ponovno interpretacijo začetkov koprskega pristanišča ter vzpostavlja kontinuiteto med zgodovinskim in sodobnim pomorskim prostorom. Kapitanija tako postaja simbolni most med starim mestnim pristaniščem in sodobnim logističnim sistemom.«  

V dvojezični brošuri Urbanistični in simbolni pomen prenove luške kapitanije so objavljene dodatne informacije.


Podrobnejši opis obnove

Med celovito obnovo stavbe Luške kapitanije za potrebe poslovnih prostorov območne enote ZVKDS Piran smo namestili nove elektroinštalacije, nove strojne instalacije, sanirali smo streho, tlake in strope, delno smo sanirali stopnišča in zamenjali stavbno pohištvo. Glavni cilj investicije je bila ureditev primernih pisarniških prostorov ter zagotavljanje pogojev dela za zaposlene na območni enoti ZVKDS Piran, spodnje prostore pa odpreti javnosti. V spodnjih prostorih smo uredili razstavne površine. Ob današnjem odprtju smo že pripravili tudi manjšo razstavo, ki govori o luški kapitaniji in njenem razvoju skozi čas. Razstava bo na ogled javnosti predvidoma do konca poletja 2026.

Namen prenove je bil urediti notranje prostore skladno z avtentično podobo objekta ter tam, kjer je bilo mogoče, uporabiti materiale, primerne za historične stavbe. Objekt je danes gradbeno in instalacijsko zaključen ter pripravljen na opremo in vselitev.

Ministrstvo za kulturo je v zadnjih letih za celostno obnovo Luške kapitanije skupno namenilo 628.000 evrov.


Kapitanija – hiša med mestom in morjem

Luška kapitanija je bila že v času Beneške republike zasnovana kot javna upravna stavba na robu nekdanjega pristanišča. Njena današnja podoba, oblikovana v klasicistični tradiciji in obložena z istrskim kamnom, še vedno odraža stoletja pomorske zgodovine.

Vzidana napisna plošča z letnico 1713, grbom koprskega podestata Petra Grimanija in napisom nakazuje predelavo starejše stavbe za potrebe pristaniške zdravstvene službe (Sanità portuale). Objekt je bil umeščen izven strnjene mestne pozidave, na ploščadi ob mandraču, med utrdbama Balluardo Thiepolo terrapienato in Parte terrap.ta, nasproti mestnih vrat sv. Martina (prim. načrt G. Fino, 1619). 


VIR: Ministrstvo za kulturo

Dolžina: 3 minutno branje
Objavljeno: 19. Mar. 2026