Vlaganja v Slovensko vojsko in kadrovska krepitev pozitivno vplivajo na njeno pripravljenost

Po letih pomanjkanja finančnih sredstev, neizpolnjenih načrtih glede opremljanja in dolgoletnem kadrovskem primanjkljaju se zagotovitev večjih finančnih virov za opremljanje in modernizacijo Slovenske vojske ter kadrovska krepitev v zadnjih štirih letih odražata na bistvenem izboljšanju stanja na vseh področjih delovanja in pripravljenosti Slovenske vojske.

Ocena pripravljenosti Slovenske vojske za leto 2025 je na stopnji tri od štiristopenjske lestvice. Trenutno se še izkazujejo določena neskladja, ki se bodo s pozitivnimi trendi na področju financiranja, opremljanja in nadaljnjega popolnjevanja s kadri v prihodnje še zmanjšala oz. odpravila.

Slovenska vojska v preteklem letu prvič po 14 letih beleži večje število novih zaposlitev kot odhodov iz vojaške službe. Pozitivni kadrovski trendi so posledica številnih ukrepov za izboljšanje kadrovskega popolnjevanja v zadnjih štirih letih in izboljšanja statusa vojaka. Plače pripadnikov Slovenske vojske so danes konkurenčne in primerljive z drugimi poklici. Povečalo se je število pogodbenih rezervistov, širijo pa se tudi prostorske sile Slovenske vojske.

Različne oblike sodelovanja s Slovensko vojsko, kot so vojaški tabori, so med mladimi priljubljene, narašča tudi število vojaško usposobljenih državljank in državljanov, ki so opravili prostovoljno služenje vojaškega roka. Beležimo izredno povečanje števila štipendistov na srednje- in visokošolski ravni, ki se približuje številu 900. Slovenska vojska je danes popolnoma integrirana v slovensko družbo in uspešno sodeluje z drugimi podsistemi v državi, predvsem na področju zaščite in reševanja.

Skladno z načrti se pospešeno posodabljajo vojaška infrastruktura ter oprema in oborožitev, pri čemer smo v okviru postopnega povečevanja obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030 znatno okrepili sredstva, namenjena področju raziskav in razvoja novih obrambnih produktov za opremljanje Slovenske vojske ter širšega obrambnega sistema države.

Generalštab Slovenske vojske pripravljenost začne ocenjevati jeseni na podlagi številnih predpisanih zahtev in kriterijev, ki zajemajo pripravo enot Slovenske vojske, torej izdelanost dokumentov in načrtov, usposobljenost, popolnitev s kadri, oborožitvijo in opremo. Ocenjevanje vključuje tudi premestljivost in premičnost enot, njihovo delovanje doma in na misijah, vzdržljivost, poveljevanje in nadzor, zaščito enot ter vojaško obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno zagotovitev. Ocenjuje poveljstva in enote, ki zagotavljajo zmogljivosti za bojevanje, bojno podporo, delovanje ter zmogljivosti poveljevanja in kontrole. Poveljstva in enote Slovenske vojske, ki zagotavljajo vojaško izobraževanje in usposabljanje, niso predmet ocenjevanja.

Z aktivnimi ukrepi smo okrepili odpornost države

Minister za obrambo je kot predstojnik osrednjega organa za spremljanje in usklajevanje aktivnosti na področju nacionalne odpornosti predsednici republike predstavil tudi celovito stanje odpornosti države.

Na podlagi ugotovitev je stanje nacionalne odpornosti ocenjeno kot dobro. Ob tem se poudarja, da se odpornost države zaradi kontinuiranih aktivnosti nosilcev in sodelujočih institucij, ki izvajajo ukrepe iz akcijskega načrta Vlade Republike Slovenije za krepitev odpornosti, sprejetega po izvedeni vaji Odpornost 24, še naprej sistematično krepi in izboljšuje. Intenzivno se vršijo tudi priprave za vajo Odpornost 26.

V okviru nadaljnjega razvoja področja so bile sprejete tudi pomembne sistemske spremembe. Posodobljene so bile pravne podlage na področju obrambe, kar prispeva k večji učinkovitosti in prilagodljivosti odzivanja države.

Na obrambnem ministrstvu posvečamo veliko pozornost tudi področju vesolja, kjer izvajamo aktivnosti za vzpostavitev operativne domene vesolje. Vzpostavlja se nacionalno vozlišče za dostop do vesoljskih zmogljivosti, sprejet je bil Vesoljski program Republike Slovenije za področje nacionalne varnosti. S stališča obrambe, varnosti in odpornosti so bistvenega pomena razvoj vesoljskih zmogljivosti z namenom zmanjšanja strateške odvisnosti in krepitve suverenosti na področju vesoljskih tehnologij, vključno z razvojem lastnih satelitskih zmogljivosti, izboljšanje zaščite vesoljskih sistemov pred potencialnimi grožnjami, kot so kibernetski napadi ali protisatelitske dejavnosti, ter krepitev sodelovanja z mednarodnimi partnerji za boljše usklajevanje in skupno zaščito vesoljskih virov.

 Sočasno se izvajata tudi ključna razvojna projekta na področju zagotavljanja odpornosti, in sicer projekt lokalne prehrane ter projekt alternativne preskrbe z gorivi. Cilj projekta lokalne prehrane je ustanavljanje regijskih prehranskih verig, ki bodo povezale lokalne pridelovalce, predelovalce, logistične izvajalce in javne zavode v enovit sitem. V okviru projekta alternativne preskrbe z gorivi bo vojašnica v Kranju s sodelovanjem Ministrstva za obrambo in podjetja Eles postala demonstracijski center energetske samopreskrbe, ki bo povezal vojaško infrastrukturo in inovativne rešitve na področju obnovljivih virov in vodikovih tehnologij.

Vlada Republike Slovenije je sprejela Strategijo odpornosti Republike Slovenije. Za vsako področje so opredeljeni strateški cilji, katerih uresničevanje bo temeljilo na treh načelih – celovitem medresorskem pristopu, celovitem družbenem pristopu ter celovitem pristopu k varnostnim tveganjem in grožnjam. Ministrstvo za obrambo bo tudi v prihodnje nadaljevalo z usklajevanjem aktivnosti in krepitvijo celostnega pristopa k zagotavljanju nacionalne odpornosti na vseh 13 področjih odpornosti.

VIR: Ministrstvo za obrambo, Generalštab Slovenske vojske