Primerjalno ocenjevanje nakupa rezervnih delov za pralne in pomivalne stroje Kliknite, če želite naučiti Gmail, da je ta pogovor pomemben

V ta okvir spada tudi splošna dobavljivost rezervnih delov. Ocenjevalci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave (MIPOR) v okviru javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev, ki jo sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport RS, so na spletnih straneh preverili za 13 znamk pralnih in pomivalnih strojev.

Rezultate ocenjevanja in podrobno poročilo si lahko ogledate na www.potrosnikovzoom.si. Vsebina je brezplačno dostopna vsem potrošnikom.

Kot so ugotovili, dostop do rezervnih delov za gospodinjske aparate prek spleta v praksi pogosto ni preprost. Veliko proizvajalcev uporabnikom sploh ne omogoča neposrednega nakupa, temveč jih preusmeri na pooblaščene servise. Tudi tam, kjer je nakup mogoč, uporabniška izkušnja pogosto ni najboljša – iskanje delov je lahko zapleteno, izrazoslovje ni poenoteno, informacije o cenah in dobavljivosti so pomanjkljive, navodila za popravila pa večinoma manjkajo.

Razlike med proizvajalci so precejšnje

Tudi ko obstajajo bolj pregledne in dostopne rešitve, ne gre čisto brez težav, na primer zaradi nejasnih cen ali slabše povezave z uradnimi spletnimi stranmi. Cene rezervnih delov se na splošno močno razlikujejo med znamkami, bistveno manj pa med posameznimi modeli iste znamke.

Rezervne dele, včasih sicer ne vseh, so lahko naročili pri znamkah Asko, Candy, Gorenje, Hisense, Miele in Samsung, medtem ko pri znamkah Beko, Bosch, Indesit, LG, Smeg in Whirlpool niso bili uspešni.

Ali res ne gre brez strokovnjaka?

V primerjavi s preteklostjo, ko so bila popravila bolj dostopna in so jih uporabniki pogosto opravljali sami ali ob pomoči znancev, so danes naprave bolj kompleksne in vsebujejo več delov, predvsem elektronike. Zaradi tega vse več popravil zahteva strokoven pristop. Tudi kadar so rezervni deli na voljo, je pri marsikaterem navedeno, da mora zamenjavo opraviti usposobljen serviser. Kljub temu je tudi v tem primeru nakup lahko zanimiv, saj potrošnik lažje načrtuje vsaj del stroška popravila.

Rezervni deli bodo bolj dostopni

Strokovnjaki MIPOR-ja poudarjajo, da je Slovenija med državami Evropske unije pozitivno izstopala po urejenosti popravljivosti in dostopa do rezervnih delov. Naš zakon o varstvu potrošnikov namreč zahteva, da so rezervni deli dobavljivi vsaj še tri leta po izteku garancijske dobe, kar v drugih državah do zdaj zakonsko ni bilo predpisano.

Evropska direktiva, ki jo bodo morale države članice v svojo zakonodajo uvesti do konca julija 2026, bi morala to stanje še izboljšati. Določa namreč, da morajo biti gospodinjski aparati, kot so pralni stroji, zasnovani tako, da jih je mogoče razmeroma preprosto popraviti. Proizvajalci morajo zagotoviti rezervne dele – denimo motorje, tesnila, črpalke ali tečaje vrat – še vsaj 7 do 10 let po tem, ko zadnji kos določenega modela pride na trg.

Pomembna novost je obveznost proizvajalcev, da naprave popravljajo tudi po izteku zakonske garancije – seveda pod pogojem, da je popravilo tehnično mogoče. Cena bo morala biti “razumna”, kar pomeni, da ne bo smela po nepotrebnem odvračati potrošnika od popravila. V tem okvirju bo v pomoč tudi boljša dostopnost do informacij, kar naj bi povečalo konkurenco med serviserji, potrošniki pa bodo cene lahko primerjali s standardiziranim obrazcem, ki ga bo moral ponuditi serviser.

Na ta način naj bi vendarle dosegli odmik od zdajšnje prakse, ko je menjava izdelka pogosto cenejša od popravila. 

VIR: Zveza potrošnikov Slovenije