Posvet: Sotočje Sav – pomen ohranjanja naravne vrednote za trajnostno prihodnost

Udeležence je uvodoma nagovoril predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič. Poudaril je, da sotočje Sav predstavlja pomembno naravno dediščino ter začetek glavne vodne osi osrednje Slovenije, kar še dodatno utrjuje njegov nacionalni pomen in odgovornost za dolgoročno ohranjanje. Lotrič je ocenil, da posvet prihaja v ključnem trenutku, ko se pojavljajo polemike o prihodnji rabi območja, razvojnih možnostih in mejah poseganja v naravno okolje. »Odločitve o prostoru morajo temeljiti na strokovnih podlagah, ki vključujejo celovito presojo ekoloških značilnosti, poplavne varnosti in rabe prostora, da se zagotovi usklajenost razvojnih pobud z varstvom narave in dolgoročnimi interesi družbe,« je pozval. Poseben poudarek je namenil javnemu interesu, dostopnosti prostora in sodelovanju vseh deležnikov – lokalne skupnosti, države, stroke in civilne družbe. Razvoj in varstvo narave nista nujno nasprotji, odločitve pa morajo temeljiti na dialogu, strokovnih argumentih in dolgoročni viziji. »Odločitev, ki jo sprejmemo danes, bo vplivala na prihodnje generacije, in prav je, da se tega zavedamo pri vsakem koraku,« je spomnil Lotrič.

Državni sekretar na Ministrstvu za naravne vire in prostor mag. Miran Gajšek je poudaril pomen strokovno utemeljenega odločanja, ki temelji na celostnem razumevanju naravnih procesov. Spomnil je, da imamo na eni strani vrednoto državnega pomena, ki še ni posebej zaščitena, hkrati pa ima to območje tudi gospodarsko vlogo, prav tako je namenska raba prostora jasno opredeljena v OPN.Pri iskanju rešitev je treba upoštevati tudi poplavno varnost, je poudaril, in dodal, da je pri iskanju rešitev, kjer se srečuje več različnih interesov, v veliko pomoč stroka oziroma veda prostorskega načrtovanja. »Tudi s pomočjo današnjega posveta bomo morali vsi skupaj, v sodelovanju z občino, razrešiti ta problem. Rezultat bo bodisi najboljši možni kompromis ali pa nova kvaliteta,« je sklenil.

Župan Občine Radovljica Ciril Globočnik je uvodoma spomnil, da je ozemlje, o katerem teče razprava, že 25 let v lasti gospoda Bonclja. »Kot županu mi ni vseeno, kaj se bo s tem območjem v prihodnje zgodilo, a odločitev in izdaja gradbenega dovoljenja sta na ministrstvu, občina je le soglasodajalec,« je pojasnil. Med možnimi rešitvami je omenil menjavo zemljišča s strani lastnika in odkup zemljišč s strani države. V preteklosti je bilo na tem območju več incidentov, tako z vidika javne dostopnosti kot z ribiči – dostop za ribiče se je uredil, za turiste pa to ni bilo mogoče. Po mnenju župana inšpekcijske službe, tako gradbene kot kmetijske, niso opravile svojega dela, čeprav so na zemljišču med drugim postavljeni objekti, za katere ni bilo izdanih gradbenih dovoljenj. Prisotne poslance je pozval, naj omogočijo, da bodo inšpekcijske službe lahko učinkovite.

V nadaljevanju so strokovnjaki in predstavniki civilne družbe predstavili različne vidike pomena ohranjanja sotočja Sav. 

Predstavnica Civilne iniciative Reši sotočje Jana Kolman je opozorila na prizadevanja CI in gibanja Varuhinje rek za ohranitev območja kot naravne vrednote državnega pomena (NVDP) in poudarila, da civilna iniciativa odločno nasprotuje načrtovani pozidavi območja na sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke na Lancovem pri Radovljici. »Območje sotočja Sav je treba končno prepoznati kot pomembno vrednoto, odkupiti zemljišča, sanirati škodo in ga sonaravno obnoviti. Z obnovo degradiranega območja bi država Slovenija tudi Evropi dokazala, da ohranja pomembne naravne in kulturne vrednote in da svoje zaveze do zmanjševanja ogljičnega odtisa in vplivov na vse bolj pereče podnebne spremembe udejanja tudi v praksi,« je poudarila Kolman. 

Prof. dr. Mihael Jožef Toman je poudaril, da je pri upravljanju naravnih vrednot nujen dolgoročen in previden pristop. »Posege v okolju oplajajo dobičkonosnost, lažne predstave o razvoju, zelena turistična odličnost in trajnostna raba virov , kar siromaši naravo. Primer Sotočja ponuja vse omenjeno,« je opozoril: »Čas je, da odgovorni spoznajo, da nasilje nad naravo ni simbol napredka in da razumevanje prostora le kot potencialne investicije za doseganje antropocentričnega izplena narave sodi v zatohlo preteklost«.

Arhitekt Janko Rožič je izpostavil širši prostorski in krajinski pomen območja, dr. Polona Pengal z Inštituta Revivo pa medsebojno odvisnost vodnih in kopenskih ekosistemov. »Vse, kar naredimo na kopnem, se odraža v naših rekah. In vse, kar se pretaka po rekah, vpliva na kakovost naših življenj. Zato je pomembno, kakšne odločitve bomo sprejemali glede sotočja Sav, kakšno sporočilo bomo s tem poslali današnji družbi in kakšno dediščino bomo zapustili svojim otrokom,« je poudarila Pengal.

Direktorica Inštituta za ohranjanje naravne dediščine Lutra Marjana Hönigsfeld Adamič je pojasnila pomen celostnega razumevanja naravne dediščine in njene vloge pri trajnostnem razvoju. »Ko bodo vsi, ki odločajo o usodi rek (o »upravljanju« z vodo), razumeli, da reka ni le voda (H2O), ki teče po strugi in je ljudem na uslugo, da je reka živ organizem - vodni ekosistem, kjer se prepleta množica medsebojno odvisnih živalskih in rastlinskih vrst, takrat bodo posveti in razprava o tem, kaj naj ljudje počnemo s takšnim posebnim krajem, kot je sotočje rek, povsem odveč,« je dejala.

V drugem delu posveta so predstavniki pristojnih institucij predstavili strokovne vidike varstva narave in upravljanja voda. 

Generalna direktorica Direktorata za vode na Ministrstvu za naravne vire in prostor dr. Lidija Globevnik je predstavila analizo možnih scenarijev razvoja z vidika dobrega stanja voda ter priložnosti za izboljšanje vodnega režima in habitatov. »Območja, kot je sotočje Sav, zahtevajo celovito usklajevanje tako med prostorskim razvojem in cilji vodne ter naravovarstvene politike, kakor tudi med vsemi ostalimi sektorskimi politikami, zlasti kmetijsko, okoljsko, regionalno, prometno, energetsko, podnebno, gospodarsko ter politiko na ravni občin. Jasno se kaže, da je prihodnost upravljanja rekreativno in turistično izredno zanimivega obvodnega prostora odvisna od učinkovitega usklajevanja med razvojnimi pobudami in varstvenimi cilji,« je pojasnila.

Predstavnica Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave Sonja Rozman je izpostavila pomen ohranjanja naravnih vrednot: »Gre za stičišče treh naravnih vrednot, ki smo jih po zakonu dolžni ohranjati. Največjo vrednost na tem območju predstavljajo reke in obrežni pas, h kakovosti katerega bi lahko pomembno prispevali z odkupom in celovito obnovo narave na širšem območju sotočja, tudi tam, kjer sedanja namenska raba omogoča razvoj in gradnjo turističnega kompleksa.« 

V razpravi je sodeloval sin investitorja Jure Boncelj, ki je predstavil kratko zgodovino sotočja Sav. Spomnil je, da so na tem območju v preteklosti že delovale tri večje žage. Predstavil je zgodovino razvoja obrata Lancovo ter poskus obrtne cone po drugi svetovni vojni. Tudi hidroelektrarna je na tem območju obstajala že 1905. 1998 je to območje kupil gospod Boncelj, ki je območje očistil in saniral ter ga odprl širši javnosti.

Projektant, direktor Razvojnega centra Radovljica in predsednik KS Radovljica Andrej Golčman je izrazil zadovoljstvo nad vzpostavitvijo dialoga. Na tem območju je bil človek že dolgo prisoten in tukaj je bila tudi betonarna, je povedal. V vseh prostorskih aktih je bilo to območje opredeljeno kot zazidljivo območje, ki se je tudi že močno urbaniziralo. Programska zasnova Rekreacijsko-turističnega centra Lancovo iz leta 2009 je dobila gradbeno dovoljenje in vodno soglasje. Trenutni interes investitorja je ureditev turističnega centra, ki bi sprejel od 120 do največ 140 ljudi, je povedal.

Razprava je potrdila, da sotočje Sav predstavlja izjemno naravno, krajinsko in ekološko celoto, katere ohranitev presega lokalni pomen. Udeleženci so izpostavili potrebo po usklajevanju razvojnih pobud z varstvom narave ter po iskanju rešitev, ki bodo zagotavljale dolgoročno trajnostno rabo prostora in ohranitev njegovega javnega značaja. Poudarjeno je bilo, da lahko vodna politika z instrumenti zagotavljanja dobrega stanja voda pomembno prispeva k omejevanju pritiskov, vendar so trajnostne rešitve mogoče le ob jasni razdelitvi pristojnosti in vključevanju vseh deležnikov.

Posvet sta povezovala državna svetnica Monika Ažman in državni svetnik Leopold Pogačar. 

Na podlagi razprave bo pristojna komisija Državnega sveta pripravila zaključke, ki jih bo nato na eni izmed prihodnjih sej obravnaval Državni svet Republike Slovenije. Zaključki bodo podlaga za nadaljnje razprave o varstvu in prihodnji rabi območja sotočja Sav. 

VIR: Državni svet