Na okrogli mizi STA o nujnosti vlaganj v energetska omrežja

"Zaostrene geopolitične razmere nas opominjajo, kako ranljivi so globalni energetski tokovi in kako nujna je okrepitev naše lastne energetske neodvisnosti in varnosti oskrbe. Dokončanje delujočega notranjega trga z energijo in trajnostna oskrba zato nista izbira, temveč nujnost (...) vse to pa je neločljivo povezano z omrežjem," je na današnjem dogodku v Ljubljani dejala direktorica Agencije za energijo Duška Godina.

Velike naložbe bodo potrebne med drugim zaradi načrtovane elektrifikacije in zelenega prehoda, zato bo pomembno zagotoviti, da bo ta prehod tudi stroškovno učinkovit, je dodala.

Pri tem je izpostavila pomen neodvisnosti regulatorja - ta je bila med drugim na preizkušnji ob uvajanju novega sistema obračuna omrežnine pri elektriki - ker morajo njegove odločitve zasledovati dolgoročne cilje, ki pa jih ni mogoče doseči s kratkoročno všečnimi odločitvami ali odločitvami v prid le določeni skupini in prenosom bremena na drugo skupino.

"Nova politika se bo morala zamisliti tudi pri kreiranju strategije razvoja slovenske elektroenergetike," je nujnost zavedanja, kakšni bodo izzivi, poudaril direktor sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega elektroomrežja Elesa Aleksander Mervar.

Dejal je, da glede na trenutni 10-letni načrt razvoja eletkroenergetike (2025-2034) elektrodistribucijska podjetja načrtujejo za okoli štiri milijarde evrov investicij, imajo pa zagotovljeni le dve milijardi. Po njegovih izračunih je bilo lani pobrane za 40 odstotkov manj omrežnine za distribucijsko omrežje, kot bi bilo treba, ob upoštevanju še investicij iz omenjenega 10-letnega načrta pa bi se po njegovih izračunih morala omrežnina med letoma 2027 in 2034 zvišati za okoli 100 odstotkov.

Trenutno "nerealno nizko omrežnino", ki ne omogoča razvoja elektrodistribucije, omogoča Eles z razmeroma visokimi prihodki iz čezmejnih zmogljivosti, je dejal Mervar. Zvišanje omrežnine za prenosno omrežje medtem po njegovih ocenah ni potrebno.

Godina je povedala, da so tarife za omrežnino določene glede na načrtovano porabo električne energije. Prihodki lani niso bili nižji zaradi novega sistema omrežnine, ampak ker je bila dejanska poraba nižja od načrtovane, na manjši priliv pa je vplivalo tudi neupoštevanje najdražjega bloka januarja in februarja lani (kar je bilo sprejeto s poslanskim zakonom) ter jeseni uvedena postopnost zvišanja obremenitve v najdražjem bloku v zimski sezoni.

Direktor družbe INEA, ki med drugim razvija rešitve za upravljanje rabe energije, Peter Kosin je poudaril, da bodo med drugim zaradi pričakovanih energetskih šokov potrebni tudi razpršeni proizvodni viri. Pri tem bo moral vsak porabnik aktivno upravljati svoj odjem, zmožnosti omrežja in potrebe posameznih porabnikov pa bodo morale biti usklajene, je dejal.

Po njegovem mnenju bodo potrebni premiki v zavedanju tako posameznikov kot v podjetjih pomena cene energije in načrtovanja porabe, tudi z uporabo novih tehnologij. Pri tem je pomembno, je poudaril, da pogoji investicij - denimo vgradnje baterijskih hranilnikov - ostanejo predvidljivi.

Jan Kostevc iz Agencije EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) je povedal, da je stanje distribucijskih omrežij težava v večini evropskih držav, ker ima zeleni prehod največ vpliva na ta omrežja in so tam potrebne največje spremembe.

Kostevc je zavrnil nekatere trditve iz razprave ob uvajanju novega sistema omrežnine v Sloveniji, češ da ta omrežninska reforma "ubija" zeleni prehod. Ravno nasprotno, pravi, saj ravno možnost prilagajanja odjema v času nižjih tarif pomembno prispeva k temu, da so naložbe v samooskrbne sončne elektrarne po ukinitvi met meteringa smiselne.

Po oceni Acerja je princip reforme omrežnine v Sloveniji - med drugim s spodbujanjem premika konične porabe v obdobja, ko je omrežje manj obremenjeno - takšen, kot po smernicah mora biti. Možnost prilagajanja je po njegovih besedah tudi način za zaviranje vsesplošnega dviga omrežnine - v kateri se obsežne investicije po njegovih besedah sicer slej ko prej morajo odraziti.

Godina je med glavnimi izzivi za prihodnje poleg geopolitičnih razmer, ki določajo smer razvoja, in naravnih dogodkov, ki tudi pomembno vplivajo na naložbene načrte, izpostavila to, da se s čim manj bremena za uporabnike zagotavlja zanesljivo oskrbo. 

VIR: Krog STA