38. seja Državnega sveta Republike Slovenije

Ob začetku seje so se z minuto molka poklonili spominu na preminulo nekdanjo državno svetnico Petro Kersnič, ki je v II. in III. mandatu Državnega sveta zastopala interese zdravstva. 

Državni svetniki so obravnavali in potrdili Poročilo o delu Državnega sveta za leto 2025. V uvodu v obravnavo je nekaj poudarkov iz predloga poročila predstavil predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič.

Izpostavil je, da se je Državni svet v letu 2025 sestal na 11 rednih in 7 izrednih sejah ter obravnaval 145 zadev, od katerih jih je 123 tudi sprejel. Sprejetih je bilo 42 zadev s področja ustavnih pristojnosti, 57 vprašanj in pobud, 15 zaključkov posvetov, 6 drugih sklepov ter 3 druge zadeve. Na plenarnih sejah je bilo obravnavanih 33 mnenj, od katerih jih je bilo 27 sprejetih, večinoma k predlogom zakonov.

Komisije Državnega sveta so bile v letu 2025 zelo aktivne, saj so se sestale na 171 sejah in obravnavale 401 zadevo, Državnemu zboru pa posredovale 293 mnenj.

V ospredju delovanja je bila vloga Državnega sveta kot korektivnega in posvetovalnega organa ter prizadevanje za izboljšanje zakonodaje. Državni svet je v letu 2025 sprejel deset odložilnih vetov na zakone, med drugim na področjih zdravstva, pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, zaščite živali, gostinstva, policije, upravnih postopkov, gozdarstva, vrtcev in psihoterapevtske dejavnosti. Prav tako je vložil pet zahtev za oceno ustavnosti in zakonitosti posameznih zakonov oziroma členov zakonov, med drugim na področju gostinstva, novega sistema omrežnin, kmetijskih zemljišč in zdravstva.

Poudaril je, da so bili nekateri predlogi Državnega sveta v zakonodajnem postopku upoštevani, na primer pri zakonodaji o zdravilih, dolgotrajni oskrbi, digitalizaciji zdravstva, psihoterapevtski dejavnosti, invalidski zakonodaji in urejanju prostora. Državni svet je nadaljeval tudi z lastnimi zakonodajnimi pobudami in delom delovnih skupin, zlasti na področju občinskih kategoriziranih cest v zasebni lasti ter ureditve zavodov.

Izpostavil je tudi organizacijo 17 posvetov o ključnih družbenih temah, kot so demografija, zdravstvo, regionalni razvoj, energetika in nacionalna varnost, ter nadaljevanje dela na terenu s tremi regijskimi obiski. Omenil je še obravnavo varnostnih razmer v jugovzhodni Sloveniji, spodbujanje sodelovanja s civilno družbo ter podporo prostovoljstvu.

Na področju mednarodnih aktivnosti je Državni svet v letu 2025 nadaljeval intenzivno sodelovanje v okviru Evropske unije in drugih mednarodnih parlamentarnih mrež. Predstavniki Državnega sveta so se redno udeleževali srečanj in konferenc parlamentarnih odborov EU ter drugih mednarodnih forumov. Na bilateralni ravni je predsednik izpostavil uradne obiske delegacije Državnega sveta na Japonskem, Kitajskem in v Moldaviji ter obiske tujih delegacij v Sloveniji, vključno z delegacijami ZDA, Francije, Poljske in Indije.

Delo Državnega sveta v letu 2025 je ocenil kot uspešno ter se zahvalil državnim svetnicam in svetnikom ter strokovni službi za opravljeno delo.

Državnim svetnikom je o delu strokovne skupine za pripravo modela pokrajin Slovenije poročal podpredsednik Državnega sveta Matjaž Švagan, ki ga je Državni svet na 35. seji 21. januarja 2026 imenoval za predstavnika Državnega sveta v prej omenjeni strokovni skupini, ustanovljeni pri Ministrstvu za javno upravo. Namen strokovne skupine je bil proučitev strokovnih podlag za morebitno ustanovitev pokrajin, določitvi kriterijev za ugotovitev optimalnega števila pokrajin in določitve jedrnih nalog pokrajin. 

Pri svojem delu je strokovna skupina izpostavila oblikovanje večjih in močnih pokrajin kot učinkovite vmesne ravni med državo in občinami ter predlagala uporabo dvanajstih meril, ki vključujejo ekonomske, demografske, funkcionalne, finančne, socialne in tudi obrambno-varnostne vidike. Pokrajine naj bi opravljale predvsem naloge regionalnega razvoja, prostorskega načrtovanja, infrastrukture ter drugih storitev širšega regionalnega pomena.

Podpredsednik Švagan je v predstavitvi poročila pojasnil, da je strokovna skupina predlagala ministru za javno upravo, da Vladi Republike Slovenije predlaga v sprejem merila za določitev predloga modela pokrajin ter da na podlagi obstoječih strokovnih podlag pripravi politični proces za uvedbo pokrajin, ki vključuje opredelitev nalog pokrajin, oblikovanje finančnega modela ter izbor omejenega števila možnih modelov regionalizacije za nadaljnjo obravnavo. Izpostavljeno je bilo, da med finančno šibkimi občinami in državo ni nobene strukture, ki bi reševala ključne razvojne izzive, zato z ustanovitvijo pokrajin ne smemo več odlašati, še posebej ob zavedanju, da gre za dolgotrajen proces. Njihova odsotnost namreč danes prispeva tako h koncentraciji moči centra države, ki absorbira resurse iz drugih razvojnih regij, kot k razvojni stagnaciji preostalih delov Slovenije. Pojasnil je tudi, da se Vlada do konstituiranja X. mandata Državnega zbora do predlogov ni uspela opredeliti .

Državni svet je na 38. seji sprejel Sklep k Zaključkom posveta Kako naj posvojitev sledi potrebam posvojenega otroka?, ki so ga 10. novembra 2025 soorganizirali Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Društvo posvojiteljskih družin Deteljica in Socialna zbornica Slovenije. Na posvetu je bilo poudarjeno, da je posvojitev dolgotrajen proces, ki mora biti v celoti usmerjen v največjo korist otroka. Ključno vodilo je iskanje najprimernejše družine za posameznega otroka, ne otrok za pare. Udeleženci so izpostavili pomen kakovostne priprave na posvojitev, stalne strokovne podpore posvojiteljskim družinam ter usklajenega sodelovanja vseh deležnikov, zlasti centrov za socialno delo in sodišč. Posebej je bila poudarjena potreba po dodatnem izobraževanju strokovnih delavcev, uvedbi enotnih programov priprave kandidatov za posvojitev ter zagotavljanju podpore tudi po zaključku postopka. Izpostavljen je bil tudi pomen pravice posvojenih oseb do poznavanja svojega biološkega izvora in ustrezne strokovne pomoči pri tem pomembnem procesu. 

V razpravi je bila ugotovljena potreba po posodobitvi zakonodaje na področju posvojitev. Komisija je Društvu Deteljica predlagala pripravo vsebinskih izhodišč za zakonodajne spremembe, ki bi lahko predstavljale podlago za morebitno zakonodajno iniciativo Državnega sveta.

Državni svet je v nadaljevanju obravnaval in sprejel Sklep o spremembi Sklepa o povračilih stroškov članom Državnega sveta Republike Slovenije ter Akt o stopnji uskladitve višine plačil podpredsedniku in članom Državnega sveta Republike Slovenije, ki ju je vložila Mandatno-imunitetna komisija.

Pod točko dnevnega reda Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov je Državni svet na plenumu obravnaval:

• Pobudo državne svetnice Jasmine Opec Vöröš za spremembo zgornje meje dovoljenih stroškov kampanje za volitve in referendume iz 23. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije. 

Predlagala je, da se zgornje meje dovoljenih stroškov kampanj zvišajo ob upoštevanju inflacije od uveljavitve ZVRK leta 2007 ter da se uvede mehanizem letnega avtomatskega usklajevanja teh omejitev z rastjo cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. 

Pojasnila je, da se stroški kampanjskih aktivnosti v skoraj dveh desetletjih niso usklajevali z gospodarskimi razmerami, kar lahko vpliva na enake možnosti kandidatov, svobodo političnega izražanja in transparentnost financiranja kampanj. Po njenem mnenju bi predlagane spremembe zagotovile bolj realne pogoje financiranja kampanj in večjo enakost med organizatorji kampanj, brez vpliva na državni proračun.

• Pobudo državnega svetnika Jožefa Školča za pripravo Zakona o Kartici za prosti čas otrok in mladostnikov, naslovljeno na Vlado Republike Slovenije. V pobudi predlaga uvedbo sistemske univerzalne finančne spodbude, ki bi otrokom in mladostnikom omogočila lažji in bolj enakopraven dostop do organiziranih prostočasnih dejavnosti.

Pobudnik je opozoril na zmanjšano fizično aktivnost otrok in mladostnikov, socialno izolacijo ter pomen kakovostnih organiziranih dejavnosti za njihov celostni razvoj. Izpostavil je tudi, da so plačljive prostočasne dejavnosti za del otrok še vedno težko dostopne, saj jih po podatkih Statističnega urada Slovenije približno 28 % gospodinjstev otrokom ne more omogočiti.

Predlagal je uvedbo univerzalne kartice za prosti čas za otroke in mladostnike med 6. in 18. letom starosti z letnim dobroimetjem v višini 100 evrov za organizirane dejavnosti zunaj šolskega kurikuluma in v času počitnic. Sredstva bi se izplačevala neposredno izvajalcem programov, zlasti nevladnim organizacijam, s čimer bi se zagotovila transparentnost in stabilnejše financiranje.

Po njegovem mnenju bi ukrep prispeval h krepitvi fizičnega in duševnega zdravja otrok, večji socialni vključenosti ter zmanjševanju socialnih razlik, dolgoročno pa tudi k razbremenitvi zdravstvenega in socialnega sistema.

• Vprašanji in pobudi državnega svetnika Branka Tomažiča glede sistematičnega spremljanja in evidentiranja stranskih učinkov obveznega cepljenja proti bolezni modrikastega jezika (BTV), naslovljene na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Vsebina se nanaša na vzpostavitev enotnega, preglednega in centraliziranega sistema spremljanja morebitnih neželenih učinkov cepljenja ter redno obveščanje rejcev in strokovne javnosti.

Državni svetnik je izpostavil, da je bilo za leto 2026 uvedeno obvezno cepljenje goveda, ovc in koz proti BTV kot pomemben epidemiološki ukrep za omejevanje širjenja bolezni in zmanjšanje gospodarske škode v živinoreji. Ob tem se med rejci pojavljajo opozorila o morebitnih reprodukcijskih motnjah, zlasti abortusih, ki naj bi bili časovno povezani z izvajanjem cepljenja. Čeprav vzročna povezava ni dokazana, takšna opažanja po njegovem mnenju zahtevajo sistematično, strokovno in podatkovno podprto preverjanje.

Opozoril je, da v Sloveniji obstajajo različni podatkovni viri o zdravstvenem stanju živali, vendar ni jasno, ali so med seboj povezani in uporabljeni za celovito spremljanje morebitnih stranskih učinkov cepljenja. Zato predlaga, da pristojni organi pojasnijo, ali obstaja centraliziran sistem spremljanja, ter v primeru njegove odsotnosti vzpostavijo enoten sistem zbiranja, povezovanja in analize podatkov ter zagotovijo redno in pregledno obveščanje rejcev in strokovne javnosti. 

VIR: Državni svet