Raziskava: Kako prisotno je v Sloveniji solastništvo zaposlenih?

To so ključni poudarki 18-mesečnega projekta ciljno-raziskovalnega projekta »Sodobne prakse in glavni izzivi lastništva zaposlenih v Sloveniji«, ki predstavlja prvi celovitejši vpogled v stanje lastništva zaposlenih pri nas in se je zaključil marca 2026. 

Projekt sta sofinancirala Ministrstvo za solidarno prihodnost in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Izvedla pa ga je raziskovalna ekipa Univerze v Ljubljani (Fakulteta za družbene vede v sodelovanju s Fakulteto za upravo).

Raziskava ponuja tudi celovitejšo analizo podjetij z lastništvom zaposlenih pri nas. Gre za prvi sistematični poskus zapolnitve vrzeli na tem področju.

Opredelitev lastništva zaposlenih

V strokovni literaturi sicer ni moč najti enotne definicije lastništva zaposlenih. Za razumevanje narave in potenciala notranjega lastništva v slovenskem gospodarstvu je bila v okviru raziskave zato najprej treba začrtati jasno konceptualno zastavitev opredelitve pojma. Ker gre za raznolik spekter praks, raziskovalci namesto toge definicije predlagajo vrednotenje prek naslednjih petih dimenzij kakovosti:

• Znatnost: delež lastniških pravic v rokah zaposlenih.
• Vključenost: delež zaposlenih, ki vstopajo v solastništvo.
• Porazdelitev: način distribucije pravic med delavce.
• Trajnost: mehanizmi za ohranjanje notranjega lastništva ob menjavi generacij.
• Vpliv: mehki aspekti soodločanja in vzpostavitev kulture lastništva.

Prvi zemljevid slovenskih podjetij v lasti zaposlenih

Ker ne obstaja poseben register vseh podjetij v lasti zaposlenih, bolj natančni in celoviti podatki o razširjenosti doslej niso bili javno dostopni. V okviru raziskave je bila zato izvedena prva sistematična kartografija področja, kjer so identificirali 28 podjetij: Alples d.d., Bass d.o.o., Bevo d.o.o. (Juicy Marbles), Bird Buddy Studio d.o.o., Blub Blub d.o.o., Celtra d.o.o., Cosylab d.d., Datalab d.d., Dewesoft d.o.o., Domel d.d., Domplan d.d., Etiketa d.d., Flint SI d.o.o., Gorenjski glas d.o.o., Halcom d.d., IBE d.d., Inea d.o.o., Kovintrade d.d., Lasana d.o.o., Metrel d.o.o., Microbium, M-Sora d.d., M-Tom d.o.o., Primit d.o.o., RBT Technologies, Tiko Pro d.o.o., Tipro d.o.o. in Zebra BI d.d.

Zaradi omejitev rezultatov ni mogoče razumeti kot povsem dokončen popis vseh podjetij v lasti zaposlenih v Sloveniji, temveč kot empirično preverjen nabor podjetij, ki ustrezajo kriterijem, uporabljenim v raziskavi.

Med 28 podjetji je šest podjetij, kjer si ne-vodstveni zaposleni lastijo vsaj 25-odstotni delež podjetja:

• Domel d.d.
• Etiketa d.d.
• Gorenjski glas d.o.o.
• IBE d.d.
• Inea d.o.o.
• M-Sora d.d.

Ključne ugotovitve raziskave

• Motivacija za uvedbo: Podjetja se za solastništvo zaposlenih odločajo zaradi reševanja nasledstva, krepitve pripadnosti, večje odgovornosti zaposlenih in pravičnejše delitve ustvarjene vrednosti.
• Pozitivni učinki na kulturo: Solastništvo zaposlenih ni samo ekonomski model. Zaposleni kot solastniki pogosto razvijejo večjo motivacijo, delujejo bolj podjetniško in dolgoročno ter krepijo timski duh.
• Glavne ovire: Tri ključne skupine ovir za večjo prisotnost lastništva zaposlenih so pravne in statusne omejitve, pomanjkanje prilagojenih finančnih mehanizmov ter šibko razumevanje koncepta v širši javnosti in finančnih institucijah.
• Izziv "srebrnega cunamija": Množično upokojevanje lastnikov malih in srednje velikih podjetij v prihodnjem desetletju predstavlja tveganje za stabilnost gospodarstva. Lastništvo zaposlenih ponuja varno pot za ohranitev podjetij v domači lasti.

Razlogi za vzpostavitev modelov lastništva zaposlenih in njihov vpliv

Motivi za uvajanje modelov lastništva zaposlenih v Sloveniji so heterogeni in segajo od strateškega reševanja vprašanja lastniškega nasledstva v sektorju malih in srednjih podjetij do zaščite podjetij pred sovražnimi prevzemi. Ključna vodila so krepitev družbene pravičnosti, prepoznavanje vrednosti zaposlenih ter uporaba lastništva zaposlenih kot orodja za povečevanje dodane vrednosti in dolgoročnega zadrževanja kadrov.

Uvedba solastništva povzroči pomemben psihološki premik v organizacijski kulturi. Zaposleni, ki postanejo solastniki, svoje delo dojemajo kot naložbo v lastno premoženje, kar spodbuja dolgoročno, podjetniško in odgovorno razmišljanje. To se odraža v večji angažiranosti in skrbi za dolgoročno stabilnost podjetja.

Kljub pozitivnim učinkom se podjetja soočajo s specifičnimi izzivi, kot so napačna pričakovanja glede upravljavskih pravic solastnikov in tveganj za notranje konflikte v primerih, ko v lastništvo ni vključen celoten kolektiv. Zaradi pomanjkanja uveljavljenih sistemskih praks se deležniki pogosto soočajo z negotovostjo in občutkom »poskusnih zajčkov«, kar dodatno utemeljuje nujnost vzpostavitve stabilnega podpornega okolja in jasnih zakonodajnih smernic. 

Vpliv lastništva zaposlenih

• Rešitev za lastniško nasledstvo v sektorju malih in srednje velikih podjetij
• Način ohranitve podjetij v lokalnem in nacionalnem gospodarstvu
• Orodje za dvigovanje dodane vrednosti v gospodarstvu
• Bolj pravična razdelitev ustvarjene vrednosti med državljane

Pomen krepitve podpornih mehanizmov 

Sprejetje Zakona o lastniški zadrugi delavcev predstavlja izjemno pomemben premik na področju regulatorne ureditve solastništva zaposlenih, ki odgovarja tudi na številne zgoraj opisane težave. Toda sprejet zakonodajni okvir sam po sebi ne zagotavlja hitre uveljavitve v praksi in razmaha lastništva zaposlenih.

Raziskovalci opozarjajo na potrebo po aktivni vlogi podpornega okolja pri implementaciji zakonodaje. Med ključnimi deležniki je še vedno opazno slabše poznavanje in razumevanje koristi lastništva zaposlenih. To otežuje širjenje družbeno odgovornih modelov lastništva in dodatno utrjuje ustaljene lastniške vzorce v gospodarstvu.

Za izboljšanje razumevanja koristi lastništva zaposlenih med ključnimi deležniki raziskava predlaga razvijanje podpornih programov, kot so izobraževanje, namenjeno ključnim deležnikom, izvajanje ozaveščevalnih kampanj, redno spremljanje vpliva lastništva zaposlenih ipd. 

Mehanizmi institucionalne podpore: Od finančnih instrumentov do davčnih spodbud

Za uspešen razvoj lastništva zaposlenih raziskava predlaga naslednje institucionalne ukrepe:

1. Finančne instrumente: Vzpostavitev jamstvenih shem in subvencioniranje obrestnih mer za financiranje delavskih odkupov z ugodnimi posojili. Dostop do financiranja delavskih odkupov je namreč pri nas zelo omejen. Izkušnje iz tujine kažejo, da se bo brez tega ukrepa lastništvo zaposlenih težko razširilo in uveljavilo, ker komercialne finančne institucije nočejo ponujati tovrstnih posojil. 
2. Tehnično pomoč: Podpora pri kompleksnih procesih vzpostavljanja modelov prek javnih agencij ali javno-zasebnih partnerstev. Prehod v lastništvo zaposlenih je kompleksen proces, kjer je potrebna strokovna pomoč.
3. Davčne spodbude: Uvedba minimalne obdavčitve dohodka iz kapitala za spodbujanje prodaje lastniških deležev zaposlenim. Zakon o lastniški zadrugi delavcev je celovito zagotovil prav takšne davčne spodbude, ki podjetja stimulirajo k lastništvu zaposlenih.
4. Certificiranje in promocijo: Vzpostavitev certifikata za podjetja v lasti zaposlenih za večjo vidnost med potrošniki in iskalci zaposlitve.

Avtorji zaključujejo, da bo lastništvo zaposlenih v Sloveniji iz obrobnega pojava v prihodnosti dozorelo v pomemben element bolj vključujočega, odpornega in trajnostno naravnanega gospodarstva samo s kombinacijo ustreznega pravnega okvira, ciljnih spodbud in dolgoročnega vlaganja v znanje ter institucionalno podporo.

VIR: Ministrstvo za solidarno prihodnost