Nič o otrocih brez otrok. Tema Otroških parlamentov za prihodnji dve leti bo: Digitalni svet, umetna inteligenca in odgovorna raba tehnologije.

Danes je v Državnem zboru RS potekalo 36. zasedanje nacionalnega otroškega parlamenta, kjer so otroci v sklopu letošnje teme »šolski sistem« povedali, kaj v njem deluje in kaj ne deluje ter kaj si želijo spremeniti. 115 osnovnošolcev, mladih parlamentarcev iz vse Slovenije, skupaj s 24 vrstniki novinarji in 41 spremljevalci, je jasno povedalo, da si želijo šole, ki bo bolj povezana z resničnim življenjem, usmerjena v razumevanje, praktično znanje in razvoj življenjskih veščin, ne le v pomnjenje podatkov. Ob tem so izpostavili tudi pomen spoštljivih odnosov, vključevanja njihovega glasu v šolski sistem ter varne in odgovorne uporabe sodobnih tehnologij, predvsem umetne inteligence.

Tema Otroških parlamentov za prihodnji dve leti bo: Digitalni svet, umetna inteligenca in odgovorna raba tehnologije.

Uvodoma je mlade parlamentarce pozdravila dosedanja predsednica otroških parlamentov Livia Zara Hauptman, ki je predala mandat novo izvoljenemu predsedniku delovnega predsedstva, to je Drejc Pavlič.

Mlade udeležence sta uvodoma nagovorila tudi predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik.

Zoran Stevanović je uvodoma povedal, da ga je navdušila energija mladih parlamentarcev ter njihov pogum pri izražanju mnenj in pogledov na svet. Kot oče treh sinov si želi šole, ki poleg znanja spodbuja tudi empatijo, dobre odnose, praktične življenjske veščine ter skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Sporočilo vsem v dvorani je bilo: »Čas, ki prihaja, potrebuje mlade ljudi z jasnimi vrednotami, širokim pogledom in pripravljenostjo, da prevzamejo odgovornost za skupno prihodnost. Verjamem v vaše ideje in v vašo sposobnost, da to državo naredite še uspešnejšo, povezano in samozavestno. Tukaj smo, da vas slišimo in da vaše pobude postanejo del naše skupne prihodnosti. Naj bo današnji 36. Otroški parlament dan poguma, dobrih idej in predlogov, ki bodo segli daleč naprej. Hvala, ker s svojo energijo, odločnostjo in odgovornostjo soustvarjate prihodnost naše Slovenije. Vedno imejte v mislih: na mladih svet stoji. In prav vi ste generacija, ki ga že danes s svojo odločnostjo, znanjem in dejanji premika naprej.«

Darja Groznik: »Otroški parlamenti. Gre za program, ki ni dragocen le za Zvezo prijateljev mladine Slovenije, ampak mora biti dragocenost tudi za najvišje predstavniške in zakonodajne institucije, kjer smo se danes zbrali. Je dragocenost naše družbe kot celote, ki mora ne le slišati, ampak tudi upoštevati glas otrok. To narekuje že Konvencija o otrokovih pravicah.

Temo »Šolski sistem« ste izbrali pred dvema letoma, letos pa jo, kot smo slišali, zaključujete in izbrali boste novo temo. Izbor teme je za nas odrasle vedno pokazatelj tega, kar vas žuli, kar vas zanima, o čemer želite govoriti in izmenjevati mnenja z drugimi. Zato je to zelo dragoceno.

V šoli preživite veliko časa, zato imate o tem kaj povedati. Slišali smo že veliko dobrih predlogov, vaša sporočila so za vse nas dragocena. A žal zelo pogosto slišimo, tudi na nacionalnem Otroškem parlamentu, da glas otrok ni upoštevan, da se ga preprosto presliši, kar seveda ni dobro. Zato pozivam vse, ki so vključeni v oblikovanje šolskega sistema, da so ta sporočila na Otroškem parlamentu, slišana in upoštevana. Šola bo postala varen in kreativen prostore le, če se boste vi v njem dobro počutili in če bo vaš glas upoštevan. Mi odrasli imamo veliko odgovornost, mi smo vaš vzgled, to, kar bomo posejali, to bomo tudi poželi. Nič o otrocih brez otrok.«

Po uvodnih nagovorih so mladi parlamentarci v skupinah razpravljali o štirih podtemah znotraj naslovne teme Šolski sistem. Pred začetkom glavne razprave so poročevalci skupin predstavili ugotovitve po posameznih temah (celoten prepis predstavitev je na voljo tukajPDF 29 KB
odpre v novem zavihku):

1.            Odnosi in sodelovanje

• – na počutje v šoli pomembno vpliva odnos med učenci samimi,
• – želja po večjem povezovanju med generacijami in več delavnicah namenjenih temu,
• – potreba po boljšem odnosu med učitelji, učenci in starši,
• – predlog uvedbe govorilnih ur med učenci in učitelji brez prisotnosti staršev,
• – zavedanje nevarnosti družbenih omrežij in želja po učenju iz izkušenj starejših ter žrtev spletnih zlorab,
• – želja po večji vključenosti mladih v šolski sistem in večjem upoštevanju njihovega mnenja.

2. Učne vsebine in šola za življenje

• – kot najbolj uporabni predmeti so bili izpostavljeni matematika, angleščina, gospodinjstvo, slovenščina, zgodovina, etika in šport,
• – več poudarka na praktičnih vsebinah, delavnicah, pogovorih in razširjenem programu,
• – šport kot pomemben dejavnik sprostitve in boljše koncentracije,
• – želja po več vsebinah iz finančne in računalniške pismenosti, prve pomoči, bontona, kritičnega mišljenja in varnosti na spletu,
• – več praktičnih primerov uporabe znanja v vsakdanjem življenju,
• – večja potreba po skupinskem delu, kreativnem pouku in vsebinah osebnega razvoja,
• – več vsebin s področja finančne pismenosti, računalništva, retorike in »šole za življenje«,
• – poudarek na sodelovanju med šolo in družino pri vzgoji mladih.

3. Metode in načini učenja/poučevanja

• – pogosto uporabljene metode učenja so: zapiski, reševanje nalog na tablo, interaktivni kvizi, video razlage in projektne naloge,
• – pri uporabi umetne inteligence poudarjajo potrebo odgovorni uporabi,
• – želja po manj frontalnega pouka in več vključevanja učencev,
• – več pouka na prostem, praktičnega in skupinskega dela,
• – manj »piflanja« in več poudarka na razumevanju ter povezovanju znanja,
• – več svobode pri zapisovanju snovi (miselni vzorci, lastni povzetki),
• – potreba po večjem vključevanju učencev v razlago in razpravo pri pouku,
• – predlog obveznega dopolnilnega pouka za učence z negativnimi ocenami,
• – opozorilo, da učence pogosto ostaja strah vprašati za pomoč zaradi posmeha ali neustreznih odzivov.

4. Vrednote in odgovornost

• – ključne vrednote mladih: odgovornost, spoštovanje, empatija, sodelovanje, družina, prijateljstvo in kritično mišljenje,
• – poudarek na samospoštovanju in oblikovanju lastnega mnenja,
• – opozorilo na težave mladih pri sprejemanju odgovornosti za svoja dejanja,
• – potreba po jasnih pravilih, posledicah in večji odgovornosti učencev,
• – umetna inteligenca prepoznana kot koristno orodje, a tudi tveganje za površinsko znanje in zmanjšano motivacijo,
• – potreba po več izobraževanja o varni, odgovorni in kritični uporabi umetne inteligence,
• – opozorila glede neenakosti pri statusih učencev in dodatni strokovni pomoči,
• – potreba po bolj preglednih postopkih, jasnih kriterijih in enaki obravnavi učencev,
• – kot ključni izzivi so bili izpostavljeni umetna inteligenca, kritično mišljenje, samozavest, odnosi med vrstniki ter pravičnost v šolskem sistemu.

Ob koncu so razglasili novo temo, o kateri bodo razpravljali prihodnji dve leti: Digitalni svet, umetna inteligenca in odgovorna raba tehnologije.

S spoštovanjem,

Zveza prijateljev mladine Slovenije

Foto: Anže Krže