Komisija DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozorila na nujnost pospešenega umeščanja namakalnih sistemov

Predlagatelj je v obrazložitvi poudaril, da postajajo podnebne spremembe in vse pogostejša sušna obdobja eden največjih izzivov slovenskega kmetijstva. Zagotavljanje zadostnih količin vode za namakanje je ključno za kakovostno in dolgoročno vzdržno kmetijsko pridelavo ter povečanje prehranske samooskrbe Slovenije. Posebej v pridelavi zelenjave je brez namakanja tržna pridelava vse težje izvedljiva, vse pomembnejše pa postaja tudi dopolnilno namakanje poljščin, kot so koruza, krompir, čebula, oljne buče, sladkorna pesa, hmelj in druge kulture.

Izpostavil je, da voda poleg tal in vremenskih razmer predstavlja eno najpomembnejših naravnih danosti za uspešno kmetijsko pridelavo. Čeprav Slovenija sodi med vodno bogatejše evropske države, se zaradi podnebnih sprememb skoraj vsako leto pojavljajo sušna obdobja, ki bistveno zmanjšujejo pridelke sadja, vrtnin in poljščin. To povečuje tveganja za stabilno in konkurenčno kmetijsko pridelavo. Namakanje predstavlja enega ključnih tehnoloških ukrepov za prilagajanje slovenskega kmetijstva podnebnim spremembam ter pomembno prispeva k višji stopnji samooskrbe.

Komisija je bila seznanjena tudi s podatki, da Slovenija kljub ugodnim naravnim danostim sodi med države Evropske unije z najmanjšim deležem namakanih kmetijskih zemljišč. Pripravljenih je približno 6.500 hektarjev namakalnih sistemov, dejansko pa se namaka okoli 4.500 hektarjev površin, od tega skoraj polovica v Podravju.

Člani komisije so opozorili na pomen izgradnje namakalnih sistemov za več uporabnikov, saj ti omogočajo racionalnejšo rabo vodnih virov, boljšo dostopnost do vode za namakanje ter večjo odpornost kmetijske pridelave na sušne razmere. Pri tem so poudarili pomen aktivnega sodelovanja lastnikov kmetijskih zemljišč, lokalnih skupnosti, javne službe kmetijskega svetovanja, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, projektantov ter drugih deležnikov.

Komisija je po razpravi ocenila, da je zaradi vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, predvsem suše, nujno pospešiti izvajanje programa razvoja namakanja v Sloveniji. Predlagala je, da država zagotovi več finančnih sredstev za izgradnjo in posodobitev namakalne infrastrukture ter učinkovitejše koriščenje nacionalnih in evropskih sredstev.

Člani komisije so podprli tudi poenostavitev zakonodaje in upravnih postopkov za umeščanje namakalnih sistemov v prostor ter hitrejše pridobivanje soglasij in dovoljenj. Ob tem so poudarili, da je treba omogočiti namakanje povsod tam, kjer za to obstaja interes uporabnikov in kjer vodni viri oziroma vodotoki omogočajo trajnostno rabo vode za potrebe kmetijstva.

Na seji so sodelovali predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor, Direkcije RS za vode, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, lokalnih skupnosti ter predstavniki izvajalcev in uporabnikov namakalnih sistemov. Predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se seje niso udeležili.

Po zaključku seje se bodo predsednik komisije Branko Tomažič, podpredsednik komisije Anton Medved ter člani komisije Bojan Borovnik, Marko Staroveški, Jasmina Opec Vöröš in Rajko Fajt udeležili odprtja 37. Festivala Dobrote slovenskih kmetij, ki predstavlja pomemben dogodek za promocijo slovenske hrane, podeželja in domače pridelave. 

VIR: Državni svet