Strateška konferenca Vrednost inovacij 2026

Vlaganja v zdravje in zdravstvo predstavljajo naložbo z merljivimi pozitivnimi učinki

Zdravje,   Sreda, 27. maj 2026   FarmaForum

Ljubljana, 27. maj 2026 – Zdravje vse bolj postaja ključni dejavnik družbene odpornosti, gospodarske uspešnosti in dolgoročne konkurenčnosti. V času omejenih virov in naraščajoče negotovosti je razumevanje zdravja kot razvojne investicije bistveno za ustvarjanje blaginje in trajnostnega razvoja. O tem so razpravljali na 15. strateški konferenci Vrednost inovacij z naslovom »Zdravje je bogastvo – odločitev je v naših rokah«, ki jo je organiziral Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb (FarmaForum). Letošnji strateški partner je bil Center za diplomatske, mednarodnoekonomske in pravne študije na Fakulteti za družbene vede (FDV).

Uvodoma je udeležence nagovorila podpredsednica uprave Mednarodnega foruma znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb (FarmaForum) Urša Lakner, ki je poudarila, da letošnja tema konference ni le slogan, temveč odgovornost posameznikov in sistema. Izpostavila je pomen povezovanja zdravstva, gospodarstva in javnih politik ter vprašanje, kako te povezave pretvoriti v konkretne odločitve – od vrednotenja inovacij do njihove dostopnosti za paciente. Ob tem je opozorila, da današnje odločitve na področju zdravja ključno oblikujejo kakovost življenja v prihodnosti in morajo biti usmerjene v ustvarjanje dolgoročne družbene vrednosti.

prof. dr. Andreja Jaklič iz Centra za diplomatske mednarodne in pravne študije, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani je dodala, da je zdravje ključni vir moči in konkurenčnosti držav—v času geopolitičnih napetosti postaja strateški dejavnik, saj bolj zdrave, odporne in ozaveščene družbe ustvarjajo produktivnejša, bolj inovativna gospodarstva; zato mora zdravje iz stroškovnega področja preiti v središče sodobnih politik, ki z usklajenim delovanjem, digitalizacijo in inovacijami gradijo trajno konkurenčnost in odpornost.

Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupnik je v video nagovoru povedala, da letošnja tema konference odpira temeljni razmislek o tem, kaj zdravje danes sploh pomeni in koliko smo kot družba pripravljeni vanj vlagati. Opozorila je, da je razvoj medicine, zdravil in zdravstvenih storitev tako hiter, da bi lahko zanje namenili vsa razpoložljiva sredstva, pa bi ta še vedno presegala naše finančne zmožnosti. Ključno vprašanje zato ostaja, kako razpoložljiva sredstva uporabiti čim bolj premišljeno – pri čemer je odločitev v naših rokah.

Daria Krivonos, izvršna direktorica na Kopenhagenskem inštitutu za študije prihodnosti (CIFS) je izpostavila, da zdravje vse bolj postaja vprašanje družbene odpornosti, gospodarske zmogljivosti in strateškega določanja prioritet – ne le vprašanje zdravstvenih sistemov. »V svetu, zaznamovanem z geopolitično nestabilnostjo, demografskimi pritiski in hitrimi tehnološkimi spremembami, izziv za voditelje ni več zgolj napovedovanje prihodnosti, temveč sprejemanje trdnih odločitev v razmerah globoke negotovosti. Odločitve, ki jih sprejemamo danes, ne bodo oblikovale le javnozdravstvenih izidov, temveč tudi prilagodljivost in stabilnost naših družb v prihodnjih letih.«

 O tem, kako pospešiti slovenski prehod v inovacijsko podprto rast je govoril dr. Peter Wostner, ekonomist na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ki je v predavanju poudaril: »Čas je. Čas, da Slovenija izkoristi priložnosti, ki se nam ponujajo in naredi odločen, strukturen prehod od izvajalcev med ustvarjalce. To ni le najbolj smiselna, ampak hkrati tudi najmanj tvegana strategija.«

prof. dr. Dennis Ostwald, izvršni direktor WifOR Instituta, je dejal, da je zdravje multiplikator blaginje, zlasti kadar je vključeno v različna področja politik. »Ko razumemo povezave med zdravjem in ključnimi področji, kot so delo, finance, izobraževanje in okolje, lahko oblikujemo učinkovitejše ukrepe za bolj odporne družbe in gospodarstva. Dodal je, da je treba zdravje znova razumeti kot naložbo, ki ustvarja široke koristi za skupnosti in celotno gospodarstvo.«

Razprava na okrogli mizi je odprla vprašanja, kako zdravje presega okvir zdravstvenega sistema in postaja ključen dejavnik gospodarske uspešnosti, družbene odpornosti in dolgoročne blaginje. Sodelujoči dr. Peter Wostner (UMAR), izr. prof. dr. Jože Sambt (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani), mag. Robert Ljoljo (ZZZS), prof. dr. Andreja Jaklič (FDV), izr. prof. dr. Milica Gregorič Kramberger (UKC Ljubljana), mag. Vlasta Mežek (Ministrstvo za zdravje) in Matevž Frangež (Ministrstvo za gospodarstvo) so skupaj s povezovanjem Petre Juvančič, izvršne direktorice Združenja Manager razpravljali o prehodu od razumevanja zdravja kot stroška k razumevanju zdravja kot razvojne naložbe. Sogovorniki so se strinjali, da je prav razumevanje teh širših učinkov ključno za oblikovanje bolj premišljenih in učinkovitih politik.

»Zdravje je eden izmed členov, ki se morajo zgoditi, če se hočemo iti zares,« pravi dr. Wostner. Mag. Ljoljo je poudaril, da so podatki  ključni za učinkovito upravljanje absentizma. »Z analizo vzorčnega primera, oblikovanjem delovne skupine in uvedbo ciljanih, ne drastičnih ukrepov smo v enem letu dosegli 10- do 20-odstotno znižanje bolniških odsotnosti.« Izr. prof. dr. Sambt je spregovoril o demografskih trendih, ki kažejo na hitro staranje prebivalstva v prihodnjih treh desetletjih, kar bo še zaostrilo izzive in razkriva, da imajo bolezni poleg neposrednih tudi visoke posredne stroške, zlasti zaradi zmanjšane produktivnosti na trgu dela. Izr. prof. dr. Gregorič Kramberger je nadaljevala, da je za kakovostno staranje ključno, kako živimo, »zato je ob prepozni napotitvi bolnika na obravnavo smiselnost zdravljenja vprašljiva; z izboljšavami v izobraževanju zdravnikov in širše družbe, zgodnejšim prepoznavanjem bolezni ter učinkovitim zbiranjem in povezovanjem kakovostnih podatkov pa lahko omogočimo pravočasno zdravljenje, večjo učinkovitost terapij in boljšo celostno obravnavo bolnikov.«

Mag. Mežek je dodala, da ključno vlogo igra komunikacija. »Problem absentizma se ni začel resneje reševati, dokler ni bil jasno izpostavljen v javnosti, hkrati pa so bili ukrepi uspešno sprejeti prav zato, ker je družba razumela razloge za njihovo uvedbo.« Mag. Ljoljo je nadaljeval: »Kot družba se moramo jasno odločiti, koliko bomo vlagali v zdravstvo, pri čemer ocenjujem, da brez povečanja deleža BDP ne bo šlo, vendar pa lahko ta dodatna sredstva učinkovito upravljamo tako, da zagotovimo vsem tisto, kar nujno potrebujejo, ne pa nujno vsega, kar si želijo.«

Frangež je spregovoril o nujnosti proaktivne industrijske politike, ki razume, da način usmerjanja gospodarskih tokov in spodbud neposredno soustvarja družbo, v kateri živimo; Slovenija se bo morala kljub številnim tveganjem, ki jo čakajo, izogibati ekstremom, saj tako kot organizem zboli, ko izgubi ravnovesje, tudi družba ob izstopu iz ravnovesja postane nestabilna. »Na univerzi dajemo velik poudarek dobremu počutju (well-beingu),« je povedala dr. Jaklič, pri čemer poudarja, da to ne more biti zgolj tema zdravnikov, temveč odgovornost in usmeritev celotne družbe.

Ob tem je moderatorka razpravo sklenila z mislijo, da mora biti pacient v prihodnjem razvoju zdravstva prepoznan kot aktiven soustvarjalec odločitev in rešitev, ter k zaključnemu odgovoru povabila Tanjo Španić iz Europa Donne. »Glas bolnikov mora biti sistemsko bolje urejen, saj bolnik šele ob bolezni v celoti izkusi delovanje sistema, zato želimo biti most med njim in odločevalci; vsaka zamujena obravnava ni le strošek, temveč predvsem človek, zato inovacije, diagnostika, digitalne rešitve in novi modeli oskrbe nimajo smisla, če ne pridejo pravočasno do ljudi, pri čemer je ključno, da zdravje razumemo kot strateško naložbo in vzpostavimo sistem, v katerem bolniki soodločajo ter skupaj z zdravstvenimi delavci prevzemajo odgovornost za pravočasno in učinkovito ukrepanje,« je zaključila.

Sklepno sporočilo konference je strnila Barbara Stegel, generalna sekretarka FarmaForuma ki je poudarila, da se ob 15. jubileju konference izkazuje moč dialoga, »skozi katerega smo danes slišali številne poglede, pomembne za našo prihodnost. Konferenca se je v teh 15 letih razvila po zaslugi govorcev, publike in ekipe v prostor resnično konstruktivnega dialoga, ki odpira vprašanja negotovosti na osebni, sistemski in družbeni ravni, kjer se obstoječe strukture nenehno preoblikujejo in od nas zahtevajo učenje fluidnosti ter sposobnost, da spremembe usmerimo v boljše rešitve, kar lahko primerjamo z lovljenjem ravnotežja na konju – zahtevno, a neizogibno –, pri čemer ostaja ključno zavedanje, da gre za izzive vseh časov, v katere moramo vlagati čas in modrost kot osnovni kapital prihodnosti; ob zaključku pa ostaja sporočilo zaupanja v razum, razvoj, mir, sodelovanje in skupno uresničevanje idej, ki lahko oblikujejo bolj uravnoteženo prihodnost.«

VIR: SI21