Začetek slovenske jedrske dobe

Na današnji dan pred natanko 60 leti, torej 31.5.1966, ob 14.15, so na Brinju pri Ljubljani prvič zagnali raziskovalni jedrski reaktor Triga, s čimer se je »uradno« začela slovenska jedrska zgodba.  

»Triga je bila v Jugoslaviji postavljena z mislijo na prihodnjo gradnjo jedrskih elektrarn, pa tudi česa drugega,« se pomenljivo namuzne dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan (IJS), kamor spada reaktor. »Zgradili so jo leta 1966, odločitev za gradnjo NEK pa je bila sprejeta deset let pozneje. To je bil začetek jedrskega znanja v Sloveniji.« .Na njej so vse do danes znanje pridobivali praktično vsi slovenski jedrski strokovnjaki. 

Poskusni reaktor je ameriške izdelave. Triga pomeni Training, Research & Isotope production by General Atomics. »Osnovna ideja snovalcev je bila izdelati reaktor, ki bo tako varen, da z njim lahko upravlja vsak in da ne more povzročiti večje nesreče.«

Reaktor danes v veliki meri uporabljajo za izobraževanje in usposabljanje, izvajajo pa tudi različne raziskave s področja kemije in znanosti o okolju. Ukvarjajo se tudi s preizkušanjem odpornosti na sevanje, prav tako pa reaktor uporabljajo kot orodje za preverjanje izračunov pri delu za NEK.

Ob jubileju Trige je predsednica republike Nataša Pirc Musar IJS podelila državno odlikovanje - zlati red za zasluge.

Obširnejši članek o reaktorju Triga in njegovem predvidenem nasledniku, o katerem na IJS vse glasneje govorijo, boste lahko prebrali v junijski izdaji revije Naš stik, ki izide čez dva tedna. 

VIR: https://www.nas-stik.si