Koliko energije proizvedejo občinske strehe v Ljubljani?
Sončne elektrarne na javnih objektih Mestne občine Ljubljana letno proizvedejo približno 5,2 gigavatne ure elektrike. Skupna instalirana moč sistema znaša skoraj pet megavatov. »Dejanska proizvodnja je odvisna od vremenskih razmer in osončenosti posameznega leta, vendar se giblje okoli pet gigavatnih ur električne energije letno,« pojasnjuje Petra Šeme, vodja Službe za energetsko upravljanje na Mestni občini Ljubljana, s katero smo govorili ob robu konference Ženske v energetiki '26.
Največ elektrike proizvede sončna elektrarna na Športnem centru Ilirija, ki je tudi največja med mestnimi sončnimi elektrarnami. Letno proizvede približno 763 megavatnih ur elektrike.
Skoraj sto energetsko prenovljenih objektov
Ljubljana je po modelu energetskega pogodbeništva prenovila skoraj sto javnih objektov. Gre za model sodelovanja med javnim in zasebnim partnerjem, pri katerem zasebni partner financira in izvede ukrepe za zmanjšanje porabe energije, občina pa naložbo postopoma odplačuje iz doseženih energetskih prihrankov. »Na projekte energetskega pogodbeništva sem najbolj ponosna. Po tem modelu smo prenovili skoraj sto javnih objektov, s takšnimi projekti pa bomo nadaljevali tudi v prihodnje,« pravi Petra Šeme.
Projekt sodi med največje občinske naložbe na področju učinkovite rabe energije in vključuje prenove ogrevalnih sistemov, razsvetljave, toplotnih ovojev stavb ter druge ukrepe za zmanjšanje porabe energije.
Kmalu še več sončnih elektrarn
Mestna občina Ljubljana medtem pripravlja novo širitev sončnih elektrarn. Trenutno vodi konkurenčni dialog za vključitev dodatnih javnih objektov in streh v sistem proizvodnje električne energije iz sonca. Poseben poudarek namenjajo tudi parkiriščem, ki jih bo treba v prihodnjih letih skladno z zakonodajo postopoma opremiti s sončnimi elektrarnami. »Ukvarjamo se z vprašanjem, kako te projekte izvesti in v kakšnem obsegu, da bodo prinesli največje koristi mestu in njegovim prebivalcem,« pravi Šemetova.
Po besedah sogovornice Ljubljana zaradi manjše osončenosti v zimskih mesecih nima enako ugodnih pogojev za izrabo sončne energije kot nekatera druga območja Slovenije, kar doseženim rezultatom daje dodatno težo.
VIR: https://www.nas-stik.si
| Dolžina: | 1 minutno branje |
| Objavljeno: | 04. Jun. 2026 |