Kaj bo UI v resnici spremenila? Odgovori prihajajo v Ljubljano.

Medtem ko nekateri napovedujejo konec številnih poklicev, drugi z umetno inteligenco (UI) že danes zmanjšujejo stroške, nadomeščajo ure ročnega dela, avtomatizirajo procese, povečujejo produktivnost ekip in spreminjajo način poslovanja. Razlika med prvimi in drugimi pa postaja vse večja. Prav zato bo 16. junija v Ljubljani potekal AI³-phoria Summer Meet-Up, eden najbolj zanimivih tehnoloških dogodkov letošnjega poletja, ki bo združil raziskovalce, predstavnike države, največja slovenska podjetja in najbolj prepoznavne obraze domače UI scene.

Dogodek prihaja v trenutku, ko umetna inteligenca iz faze navdušenja prehaja v fazo odgovornosti. Podjetja ne iščejo več odgovorov na vprašanje, ali jo uporabljati, temveč kako jo uporabiti tako, da bo prinesla rezultate. Na enem odru bodo zato nastopili ljudje, ki umetno inteligenco spremljajo z zelo različnih perspektiv.

Eden osrednjih govorcev bo Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan, eden najuglednejših slovenskih raziskovalcev umetne inteligence z večdesetletnimi izkušnjami na tem področju. Medtem ko se večina razprav o AI vrti okoli orodij, produktivnosti in implementacije, bo Grobelnik pogled usmeril v leto 2030 (in dlje). Predstavil bo smernice, za katere javnost ne ve, ter tiste, ki jih danes še podcenjujemo, a bodo v prihodnjih letih temeljito preoblikovale delo, poslovanje, izobraževanje in družbo.

Pomemben del programa bo namenjen tudi vprašanju, kako se država pripravlja na obdobje umetne inteligence. Dr. Polona Pičman Štefančič, ena vodilnih strokovnjakinj za pravne, etične in regulatorne vidike umetne inteligence (Ministrstvo za digitalno preobrazbo) bo nastopila z Markom Štefančičem, direktorjem Kompetenčnega centra za umetno inteligenco (KCUI), dolgoletnim povezovalcem gospodarstva, države in razvojnih institucij (GZS). Predstavila bosta aktualno stanje rabe UI v slovenskem gospodarstvu; področja, na katerih ima Slovenija priložnost postati ena vodilnih držav v regiji; evropsko UI zakonodajo ter svetovna opozorila glede nepremišljenega uvajanja tehnologije.

Med najbolj pričakovanimi nastopi dogodka bo zagotovo odprti pogovor s Klemnom Selakovičem in Andrejem P. Škrabo. Soustanovitelja Astre AI sta v zadnjih letih postala sinonim za popularizacijo umetne inteligence v Sloveniji, njuna izobraževalna platforma dosega mlade po vsem svetu, v Španiji je celo prehitela aplikacijo Duolingo. Tokrat bosta brez vnaprej pripravljenih vprašanj odgovarjala na vprašanja občinstva o prihodnosti dela, poslovanja in tehnologije.Posebno težo dogodku daje tudi zaključna okrogla miza, na kateri bodo sodelovali predstavniki NLB, A1 Slovenija, Atlantic Grupe, Mercatorja in Dela. Gre za podjetja, ki umetne inteligence ne opazujejo več od daleč, temveč jo vključujejo v vsakodnevne procese, razvoj produktov, analitiko, marketing, upravljanje zaposlenih in sprejemanje poslovnih odločitev. Sogovorniki bodo odkrito govorili o tem, zakaj številni AI projekti v podjetjih ne uspejo, kako premagati odpor zaposlenih, koliko stane uvedba umetne inteligence in kje danes nastaja največ poslovne vrednosti.

Dodatno težo dogodku dajejo tudi partnerji in sodelujoče institucije. Med njimi so Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Inštitut Jožef Stefan, Gospodarska zbornica Slovenije, Kompetenčni center za umetno inteligenco, Medius, Agencija 101, NLB, A1 Slovenija, Atlantic Grupa, Mercator, Delo, Odiseja in drugi predstavniki slovenskega podjetniškega prostora.

»Če smo zadnji dve leti poslušali predvsem napovedi o tem, kaj bo umetna inteligenca nekoč omogočala, bo AI³-phoria eden redkih dogodkov, kjer bodo govorili predvsem o tem, kaj se z umetno inteligenco dogaja danes, kako jo uporeabiti in kaj nas čaka jutri,« napoveduje organizator dogodka, Zavod AI-D. 

VIR: Zavod za razvoj umetne inteligence Ljubljana