Zaključni nacionalni dogodek projekta SPOZNAJ

»SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji«

IPPR agencija za komuniciranje

12. 6. 2026 - Na četrtem nacionalnem dogodku projekta SPOZNAJ so domači in tuji strokovnjaki razpravljali o reformi vrednotenja raziskovalnega dela, odprti znanosti ter spremembah, ki jih na tem področju prinašajo evropske in nacionalne pobude.

Projekt »SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji« je svoje triletno delovanje sklenil s 4. nacionalnim dogodkom, ki je v okviru festivala FestUM – Festivala znanosti in umetnosti Univerze v Mariboru združil domače in mednarodne strokovnjake s področja raziskovanja, visokega šolstva in znanstvenih politik. Osrednja tema letošnjega srečanja je bilo vrednotenje raziskovalnega dela v kontekstu odprte znanosti ter iskanje pristopov, ki poleg raziskovalne odličnosti upoštevajo tudi kakovost, družbeni vpliv, sodelovanje in odprtost raziskovanja.

Dogodek je odprla Maja Peharc z Direktorata za znanost in inovacije na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino, ki je ob zaključku projekta poudarila njegov pomen za razvoj odprte znanosti v Sloveniji. »Projekt SPOZNAJ je v zadnjih treh letih pomembno prispeval k razumevanju in uvajanju načel odprte znanosti v slovenski raziskovalni prostor. Opolnomočil je raziskovalce, raziskovalne organizacije, knjižničarje, podatkovne svetovalce in druge podporne službe, pri čemer pa se naše delo z zaključkom projekta ne končuje. Odprta znanost ni enkraten projekt, temveč dolgoročna sprememba raziskovalne kulture, ki jo bomo soustvarjali tudi v prihodnje,« je poudarila.

Evropske izkušnje kažejo premik od kazalnikov k celovitemu vrednotenju
V prvem delu dogodka so predstavniki raziskovalnih institucij iz Katalonije, Norveške in Irske predstavili pristope k prenovi raziskovalnega vrednotenja, ki v ospredje vse bolj postavljajo kakovost raziskovalnega dela, odprto znanost in širši družbeni vpliv raziskav. Evropski raziskovalni prostor se postopoma odmika od sistemov, ki temeljijo predvsem na številu objav in citatov, ter razvija modele, ki raziskovalce in raziskovalne organizacije vrednotijo bolj celostno. Med pomembnimi elementi prenove so prepoznavanje odprtega deljenja znanja, upravljanja raziskovalnih podatkov, sodelovanja z družbo, interdisciplinarnosti in drugih prispevkov, ki jih tradicionalni bibliometrični kazalniki pogosto ne zajamejo.

Herman Strøm z Univerze jugovzhodne Norveške je predstavil norveški okvir NOR-CAM, ki raziskovalne kariere obravnava širše od zgolj znanstvenih objav, Lindsay Dowling s Tehniške univerze v Dublinu pa je poudarila pomen postopnega uvajanja sprememb, razvoja podpornih storitev in vključevanja raziskovalne skupnosti v proces prenove. Núria Benítez Monforte s katalonskega inštituta CERCA je predstavila model vrednotenja raziskovalnih organizacij, ki temelji na strokovni presoji izbranih raziskovalnih dosežkov in strateškega razvoja institucij namesto na vnaprej določenih kvantitativnih kazalnikih. Sodelujoči so se strinjali, da prenova raziskovalnega vrednotenja zahteva čas, dolgoročno podporo institucij ter spremembe v raziskovalni kulturi.

»Spremembe na področju raziskovalnega vrednotenja zahtevajo čas. Ne spreminjamo zgolj pravil in postopkov, temveč raziskovalno kulturo. Prav zato je pomembno, da nove pristope razvijamo skupaj z raziskovalci in institucijami ter jih uvajamo postopoma,« je poudaril Herman Strøm.

Kvalitativno vrednotenje kot ena ključnih tem prihodnjega razvoja
Osrednji del dogodka je predstavljala okrogla miza »Kvalitativno vrednotenje in odprta znanost«, ki jo je vodila Maja Peharc. Predstavniki domačih in mednarodnih institucij so razpravljali o tem, kako vzpostaviti sisteme vrednotenja, ki bodo bolje odražali raznolikost raziskovalnega dela in spodbujali odprto, kakovostno ter družbeno relevantno znanost.

Razprava je pokazala, da evropski raziskovalni prostor vse bolj podpira reforme, ki zmanjšujejo odvisnost od posameznih bibliometričnih kazalnikov ter večjo pozornost namenjajo strokovni presoji, odprti znanosti, raziskovalni integriteti in širšemu vplivu raziskav. Med ključnimi izzivi so sodelujoči izpostavili zagotavljanje zaupanja v evalvacijske postopke, vzpostavitev ustrezne infrastrukture za podporo odprti znanosti, zagotavljanje virov za kakovostno recenziranje ter vpliv umetne inteligence, ki pomembno spreminja raziskovalno okolje.

Posebej so poudarili, da uvedba kvalitativnega vrednotenja ne pomeni opustitve kvantitativnih pristopov, temveč njihovo bolj premišljeno in odgovorno uporabo v kombinaciji s strokovno presojo in vrednotenjem širšega raziskovalnega prispevka.

Naslednji koraki slovenskega raziskovalnega prostora
V popoldanskem soočenju o prihodnjih usmeritvah kvalitativnega vrednotenja v Sloveniji, ki ga je vodil prof. dr. Dean Korošak, prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru, so sodelovali prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, dr. Franci Demšar, direktor Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), Tjaša Dobnik, direktorica Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), ter doc. dr. Anže Županič, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in predstavnik projekta SPOZNAJ.

Sogovorniki so poudarili, da bo prenova raziskovalnega vrednotenja zahtevala postopno uvajanje novih evalvacijskih pristopov, pri čemer bo pomembno vlogo še naprej imela strokovna presoja oziroma recenzentski postopki. Razpravljali so o možnostih uvajanja pripovednih življenjepisov, večji vlogi samoevalvacije raziskovalnih organizacij ter o iskanju ravnotežja med kvalitativnimi in kvantitativnimi elementi vrednotenja.

Posebno pozornost so namenili tudi vprašanju zagotavljanja kakovosti v času hitrega razvoja umetne inteligence, ki prinaša nove priložnosti, hkrati pa odpira pomembna vprašanja glede zanesljivosti, integritete in vrednotenja znanstvenih rezultatov. Sodelujoči so se strinjali, da prenova raziskovalnega vrednotenja ni zgolj vprašanje novih meril, temveč tudi vprašanje raziskovalne kulture, zaupanja in odgovornosti vseh deležnikov raziskovalnega sistema.

Projekt SPOZNAJ postavil temelje za nadaljnji razvoj odprte znanosti
Dogodek se je zaključil s predstavitvijo rezultatov projekta SPOZNAJ, ki je v treh letih delovanja pomembno prispeval k razumevanju in uvajanju odprte znanosti v Sloveniji. V okviru projekta so nastali priročniki, izobraževanja, strokovna gradiva in podporni mehanizmi, namenjeni raziskovalcem, knjižničarjem, podatkovnim svetovalcem ter raziskovalnim organizacijam. Nacionalni dogodki projekta SPOZNAJ so v preteklih letih vzbudili veliko zanimanja doma in v tujini. Na njih so sodelovali številni mednarodni strokovnjaki s področja odprte znanosti, posameznega dogodka pa se je udeležilo več kot sto udeležencev.

Tilen Mandelj, vršilec dolžnosti direktorja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, je ob zaključku poudaril, da se aktivnosti na področju odprte znanosti z iztekom projekta ne bodo končale. Financiranje aktivnosti, zastavljenih v okviru projekta SPOZNAJ, se bo nadaljevalo v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost, za vsebinsko koordinacijo pa bo tudi v prihodnje skrbela Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani.

»Ob zaključku se iskreno zahvaljujem vsem partnerjem in sodelujočim, ki so s svojim znanjem, predanostjo in sodelovanjem omogočili uspešno izvedbo projekta. Posebna zahvala gre dr. Tei Romih, ki je kot vodja projekta pomembno usmerjala njegovo izvedbo in povezovala ključne deležnike. Prav tako pa ne morem mimo mag. Mira Pušnika, pokojnega direktorja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, ki je bil eden ključnih pobudnikov projekta in dolgoletni promotor odprte znanosti v Sloveniji,« je sklenil Tilen Mandelj.

O projektu SPOZNAJ: Cilj projekta SPOZNAJ, ki se izvaja od maja 2023 in se zaključi konec junija 2026, je vzpostavitev podpornih mehanizmov in orodij za implementacijo praks odprte znanosti v slovenski raziskovalni skupnosti. V njem sodelujejo Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani kot vodilni partner projekta in 19 slovenskih javnih raziskovalnih in visokošolskih organizacij. Odprta znanost obsega odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter vključevanje občanov v znanstvenoraziskovalno delo.

Do danes so projektni partnerji med drugim izvedli številna izobraževanja in predstavitve o odprti znanosti ter specializirano usposabljanje za podatkovne strokovnjake. Nastala sta tudi dva priročnika – Spoznaj FAIR: priročnik o odprti znanosti v Sloveniji in Priročnik o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki – ter Terminološki slovar odprte znanosti. Poleg tega so pripravili razstavo o odprti znanosti, ki je bila v letu 2025 na ogled v Kopru in v Ljubljani, letos pa gostuje še v Mariboru. Projekt sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanosti in mladino ter Evropska unija – NextGenerationEU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.

VIR: Si21