20. izredna seja Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V razpravi so poleg predlagateljice sodelovali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, Veterinarske zbornice Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Sindikata zaposlenih v veterinarski dejavnosti, Sindikata kmetov Slovenije, Sindikata veterinarjev Slovenije ter predstavnik zasebne veterinarske ambulante za male živali. Komisija je bila seznanjena, da Vlada Republike Slovenije do obravnave predloga zakona še ni oblikovala uradnega stališča.

Komisija ugotavlja, da predlog zakona odpira pomembna in vsebinsko zahtevna vprašanja organizacije veterinarske dejavnosti ter delovanja veterinarskega sistema kot celote. Zato meni, da je za oblikovanje kakovostnih in dolgoročno vzdržnih rešitev nujno zagotoviti široko strokovno razpravo ter aktivno sodelovanje vseh ključnih deležnikov. V razpravi je bilo posebej izpostavljeno vprašanje dostopnosti veterinarskih storitev, izvajanja dežurstev ter zagotavljanja ustrezne teritorialne pokritosti veterinarske službe, zlasti na območjih z razvito živinorejo in pomanjkanjem veterinarskega kadra. Komisija se strinja, da morajo biti obveznosti, ki jih država nalaga izvajalcem veterinarske dejavnosti zaradi zagotavljanja javnega interesa, podprte z ustreznimi sistemskimi rešitvami in zagotovljenimi finančnimi viri. Hkrati podpira prizadevanja za celovito posodobitev zakonodaje na področju veterinarstva, pri čemer poudarja pomen strokovno usklajenih rešitev in celovite presoje njihovih učinkov. Po opravljeni razpravi je komisija z enim glasom proti in petimi glasovi za podprla predlog zakona.

Komisija se je na pobudo državnega svetnika Antona Medveda seznanila tudi s posledicami neurij s točo, nalivi in močnim vetrom, ki so 10. junija 2026 ter v naslednjih dneh prizadela številna območja Slovenije in povzročila obsežno škodo v kmetijstvu. Po prvih ocenah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je bilo poškodovanih oziroma prizadetih približno 100.000 hektarjev kmetijskih površin. Med najbolj prizadetimi območji so Komenda z okolico, Savinjska dolina, Spodnje Podravje, Haloze, Slovenske gorice ter deli Pomurja, dodatna neurja pa so v naslednjih dneh prizadela tudi območja Lenarta, Svečine, Trnovske vasi in širšega severovzhodnega dela Slovenije.

Komisija ugotavlja, da gre za eno najobsežnejših vremenskih ujm v slovenskem kmetijstvu v zadnjih letih. Škoda zajema njivske posevke, vrtnine, vinograde, sadovnjake, hmeljišča in travinje, na posameznih območjih pa so bili posevki in trajni nasadi skoraj v celoti uničeni. Obsežna škoda je nastala tudi na gospodarskih poslopjih in kmetijski infrastrukturi. Strokovne službe opozarjajo, da bodo posledice pri trajnih nasadih in vinogradih večletne, saj so poškodovana tudi drevesa in trta. Na številnih območjih bo potrebna ponovna setev, pri nekaterih kulturah pa sanacija pridelave v letošnji sezoni ni več mogoča. Ob tem je bilo izpostavljeno tudi pričakovano pomanjkanje krme ter dodatni stroški, s katerimi se bodo soočila prizadeta kmetijska gospodarstva.

Komisija ocenjuje, da neurja predstavljajo dodaten pritisk na kmetijski sektor, ki se že sooča s posledicami suše, nestabilnimi razmerami na kmetijskih trgih in naraščajočimi stroški pridelave. Posebej je opozorila na vpliv takšnih razmer na mlade prevzemnike kmetij, saj negotovost glede prihodnjih dohodkov zmanjšuje pripravljenost za nadaljnje ukvarjanje s kmetijstvom in dolgoročno ogroža ohranjanje domače pridelave hrane.

Zato je komisija poudarila, da je treba prizadetim kmetijskim gospodarstvom zagotoviti čim hitrejše ocenjevanje škode ter pripraviti učinkovite finančne in organizacijske ukrepe za odpravo posledic neurij. Med predlaganimi ukrepi so bili izpostavljeni pomoč pri ponovnih setvah, pomoč pri zagotavljanju krme, hitrejša izplačila že odobrenih sredstev, možnost predplačil neposrednih plačil ter uporaba drugih finančnih instrumentov za zagotavljanje likvidnosti prizadetih kmetij. Opozorjeno je bilo tudi na potrebo po čim hitrejši aktivaciji vseh razpoložljivih nacionalnih in evropskih virov financiranja.

Komisija je ob tem sprejela tudi pobudo, s katero je Ministrstvo za kmetijstvo pozvala, naj zaradi zaostrenih razmer v mlečnem sektorju v najkrajšem možnem času skliče usklajevalni sestanek vseh ključnih deležnikov v mlečni verigi. Komisija opozarja, da nadaljnje zniževanje odkupnih cen mleka ob visokih stroških pridelave in vse pogostejših posledicah vremenskih ujm resno ogroža ekonomsko vzdržnost številnih mlečnih kmetij. Zato meni, da je nujno vzpostaviti neposreden dialog med predstavniki kmetov, zadrug, mlekarn, živilskopredelovalne industrije, trgovine in pristojnimi institucijami ter oblikovati usklajene ukrepe za stabilizacijo razmer, ohranitev domače mlečne prireje in krepitev prehranske varnosti države. 

VIR: Državni svet