Napoved gospodarskih gibanj: Nadaljevanje zmerne gospodarske rasti; inflacija se bo po prehodnem povišanju postopoma umirila

Negotove obete letos spremlja povišana inflacija, ki bo v povprečju leta znašala 3,6 odstotka, s pričakovanim umirjanjem cen energentov in domačih stroškovnih pritiskov pa se bo v letih 2027 in 2028 postopno znižala. Osrednjo napoved spremljajo okrepljena tveganja, povezana z razmerami na Bližnjem vzhodu, domačimi strukturnimi izzivi in javnofinančnim položajem.

Po nizki gospodarski rasti v lanskem letu se je letošnje leto začelo spodbudno, vendar negotovost, povezana z razmerami na Bližnjem vzhodu, poslabšuje kratkoročne obete. Po napovedih gospodarskih gibanj, ki smo jih za letošnje in prihodnji dve leti pripravili v Banki Slovenije, bomo tako v napovednem obdobju dosegali zmerno gospodarsko rast.

Ob nestabilnih razmerah v mednarodnem okolju bo rast letos temeljila na domači potrošnji. Kljub naraščajočim inflacijskim pritiskom jo bosta ohranjala predvsem še vedno robusten trg dela in nadaljnja rast realnega razpoložljivega dohodka gospodinjstev. Ob stabilizaciji mednarodnih razmer se bo v prihodnjih letih gospodarska rast postopno krepila in postala bolj uravnotežena. Pri tem bodo hitrejše okrevanje še naprej omejevali slabši pogoji menjave in naraščajoči stroški dela.

Ob negotovih gospodarskih razmerah in strukturnem pomanjkanju delovne sile bo rast zaposlenosti v obdobju napovedi ostala skromna. Skupna zaposlenost se bo letos povečala za 0,4 odstotka, v letih 2027 in 2028 pa za 0,2 odstotka. Rast bo skoraj izključno temeljila na zaposlovanju sektorja država. Stopnja brezposelnosti bo tudi v prihodnjih letih ostala nizka, v povprečju 3,9-odstotna, kar bo še naprej odražalo tesen trg dela. To se bo kazalo tudi v ohranjanju visoke rasti plač, ki bo letos 7,2-odstotna, v naslednjih dveh letih pa se bo postopno umirjala na 4,8  oziroma 4,4 odstotka. V celotnem napovednem obdobju bo rast plač presegala rast produktivnosti, kar bo dodatno krepilo stroške dela na enoto proizvoda.

Naraščajoči stroški dela bodo skupaj z višjimi cenami energentov prispevali k ponovnemu pospešku inflacije v Sloveniji. Razmere na Bližnjem vzhodu so se tako že odrazile v cenovnih gibanjih aprila in maja, ko se je inflacija glede na prvi del leta okrepila za več kot eno odstotno točko. Višje cene energentov in vmesnih proizvodov v mednarodnih dobavnih verigah bodo povišano inflacijo ohranjale tudi v nadaljevanju leta. K temu bodo prispevali tudi domači dejavniki, povezani z visoko rastjo stroškov dela, z državnimi investicijami spodbujeno gradbeno aktivnostjo in s še vedno robustnim zasebnim trošenjem. S pričakovanim umirjanjem tako cen energentov kot domačih stroškovnih pritiskov se bo inflacija v letih 2027 in 2028 postopno nižala.

Tveganja povezana z geopolitičnimi negotovostmi in javnofinančnim položajem

Napovedi spremljajo okrepljena tveganja, ki bi lahko prispevala k nižji gospodarski rasti ob višji inflaciji od napovedane. Daljše vztrajanje vojaških napetosti na Bližnjem vzhodu, kot je predvideno v osrednji napovedi, bi se prek višjih cen energentov in surovin, motenj v dobavnih verigah, šibkejšega svetovnega povpraševanja ter večje negotovosti in finančnega stresa lahko prelilo v nižje investicije in dodatno poslabšanje razmer v izvoznem sektorju. Hkrati bi ponudbeni šoki lahko sprožili inflacijske pritiske, ki bi jih v domačem okolju dodatno krepila rast plač nad produktivnostjo.

Vse pomembnejša postajajo tudi javnofinančna tveganja, saj se bo primanjkljaj države letos približal referenčni vrednosti 3 odstotkov, v nadaljevanju napovednega obdobja pa jo bo presegel. To bi lahko prekinilo zniževanje deleža dolga v BDP in dodatno zmanjšalo fiskalni prostor za odziv na morebitne šoke v okolju povečanih geopolitičnih tveganj. 

VIR: Banka Slovenije