Slovenija ima v farmaciji in biotehnologiji več kot gospodarsko zgodbo

Ko govorimo o prihodnosti slovenskega gospodarstva, se razprava pogosto hitro ustavi pri davkih, energiji, postopkih in stroških. Vse to so pomembna vprašanja, vendar razvoj države ni odvisen samo od tega, kako uspešno zna odpravljati ovire. Odvisen je tudi od tega, ali zna prepoznati področja, na katerih že ima znanje, podjetja, ljudi in izkušnje, iz katerih lahko zraste večja skupna vrednost. Farmacija in biotehnologija sta eno takšnih področij. Nista pomembni samo zato, ker ustvarjata prihodke in izvoz, ampak tudi zato, ker povezujeta zdravje, znanost, raziskave, napredno proizvodnjo in visoko usposobljene kadre. Gre za področje, na katerem se lahko znanje neposredno pretvori v nova zdravila, napredne terapije, razvojne centre, zahtevna strokovna okolja in širšo družbeno korist.

Slovenija ima na tem področju že danes močno osnovo. Od klasičnih do bioloških in personaliziranih zdravil slovensko znanje že dosega globalne trge. Na teh temeljih lahko Slovenija postane pomembno evropsko središče za razvoj in proizvodnjo zdravil.

Farmacevtsko jedro ustvari več kot štiri milijarde evrov prihodkov letno, zaposluje več kot 13.500 ljudi in dosega eno najvišjih dodanih vrednosti na zaposlenega v Sloveniji. Skupaj z biotehnologijo in širšim ekosistemom je obseg sektorja še bistveno večji. Ti podatki niso samo dokaz gospodarske uspešnosti. Kažejo tudi, kaj pomeni gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo v praksi. Na tem področju nastajajo delovna mesta, tesno povezana z raziskavami, laboratorijskim delom, razvojem učinkovin, biološkimi zdravili, proizvodnimi tehnologijami, regulativo in podatkovnimi pristopi. Prav takšna okolja so pomembna, če želi Slovenija zadržati ljudi, ki bi sicer raziskovalne in razvojne priložnosti iskali v tujini.

Znanje, ki ostaja doma

Eden večjih razvojnih izzivov Slovenije je, kako zadržati in privabiti ljudi z znanjem in ustreznimi kvalifikacijami. Pri tem niso dovolj samo dobre ideje ali kakovostno izobraževanje. Farmacevti, biotehnologi, kemiki in različni drugi inženirji oziroma tehnologi, podatkovni strokovnjaki in drugi visoko usposobljeni kadri potrebujejo okolje, v katerem lahko sodelujejo pri zahtevnih projektih, razvijajo nove rešitve in za svoje delo dobijo primerne pogoje.

Farmacija in biotehnologija sta pri tem pomembni, ker ustvarjata prav takšna razvojna okolja. Ne gre le za zaposlitev, ampak tudi za možnost strokovne rasti, sodelovanja z mednarodnimi ekipami, uporabe naprednih tehnologij in vključevanja v razvoj rešitev, ki imajo neposreden pomen za zdravje ljudi.

Boštjan Čeh, vodja razvoja poslovanja v skupini Labena in razvoja korporativnega pospeševalnika Labena Ventures, ob tem izpostavlja, da se vlaganja v ljudi, raziskave in razvoj neposredno pretvarjajo v konkurenčno prednost Slovenije: »Farmacija in biotehnologija povezujeta raziskave, razvoj, zdravje, napredno proizvodnjo ter visoko izobražene in usposobljene kadre. Gre za področje, kjer se vlaganja v ljudi, raziskave in razvoj neposredno pretvarjajo v globalno konkurenčno prednost in močnejši položaj Slovenije na mednarodnih trgih.«

Od uspešnih podjetij do razvojne prednosti države

Slovenska farmacija je že danes ena najmočnejših razvojno usmerjenih gospodarskih zgodb države. Podjetja v sektorju dokazujejo, da lahko razvoj, proizvodnja in znanje iz Slovenije dosežejo globalne trge. Njihov skupni imenovalec so raziskovalna odličnost, napredne tehnologije in novi podatkovni pristopi, ki spreminjajo razvoj zdravil. Biotehnologija tej zgodbi dodaja novo dimenzijo. Poleg razvoja naprednih zdravil odpira tudi možnosti za nastajanje novih podjetij iz raziskovalnega okolja ter tesnejše povezovanje znanstvenih spoznanj z industrijo.

Prihodnji razvoj pa ne bo odvisen samo od tega, ali bodo posamezna podjetja še naprej uspešna. Ključno vprašanje je, ali bo Slovenija znala njihove uspehe ustrezno podpreti in povezati v širšo razvojno prednost države. To zahteva več sodelovanja med podjetji ter tesnejše povezovanje z univerzami, raziskovalnimi institucijami, laboratoriji, zdravstvenim sistemom, kliničnim okoljem in državo. Potrebni so tudi boljši pogoji za prenos znanja iz raziskav v proizvodnjo, iz laboratorijev v podjetja ter iz dobrih idej v rešitve, ki lahko dosežejo bolnike in trg.

Čeh v majhnosti Slovenije vidi tudi razvojno prednost. Po njegovih besedah je Slovenija lahko dovolj agilna, da se hitro odzove na spremembe v dobavnih verigah, pritiske na cene in geopolitične premike: »Če se bomo ob ustrezni podpori države znali pravilno pozicionirati, lahko Slovenija na področju farmacije in biotehnologije postane eno vodilnih globalnih okolij.«

Tudi program Made in Slovenia 2035, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila skupaj z več kot 90 strokovnjaki in gospodarstveniki, farmacijo in biotehnologijo uvršča med področja, kjer ima Slovenija močne razvojne temelje za ustvarjanje višje dodane vrednosti doma.

Na še neizkoriščen potencial Slovenije opozarja tudi dr. Petra Štefanič Anderluh, generalna direktorica Novartisa d. o. o.: »Že desetletja je eden izmed strateških ciljev Slovenije, da postane razvojno vozlišče Evrope – potencial, ki še ni v celoti izkoriščen. Farmacevtska industrija k temu že pomembno prispeva z vrhunskim znanjem, vlaganji v razvoj in mednarodno vpetostjo. Ob izboljšavah poslovnega okolja, predvsem na področju davkov, administracije, privabljanja talentov ter hitrejšega dostopa do inovativnih zdravil, in s konkurenčnimi spodbudami za raziskave in razvoj, na primer po vzoru avstrijske raziskovalne premije, lahko sektor doseže še večji razcvet in postane eden ključnih stebrov slovenskega gospodarstva.«

Takšen potencial ni samoumeven. Njegovo nadaljnje uresničevanje bo odvisno od tega, ali bo Slovenija zagotovila okolje, v katerem se bodo podjetja lažje odločala za razvojne investicije, raziskovalne institucije tesneje sodelovale z gospodarstvom, strokovnjaki pa videli dovolj razlogov, da svoje znanje razvijajo doma.

Povezovanje kot pogoj za preboj

Farmacija in biotehnologija sta področji, na katerih noben deležnik ne more uspeti sam. Podjetja potrebujejo raziskovalno znanje, univerze stik z razvojnimi potrebami gospodarstva, raziskovalne institucije poti za prenos znanja v prakso, zdravstveni sistem dostop do naprednih rešitev, država pa panoge, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost in stabilne javne prihodke.

Na pomen okolja, v katerem se investicije izvajajo, opozarja tudi Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija: »Kot prvo je najpomembnejše optimalno, predvidljivo in stabilno davčno ter poslovno okolje, v katerem delujemo. Drugo, še toliko pomembnejše pri izvajanju investicij pa je hitrost administrativnih in pravnih postopkov.« Po Makucovih besedah se učinki takšnih investicij kažejo na več ravneh: v kariernih in izobraževalnih priložnostih za zaposlene, v prihodkih, iz katerih država skrbi za šolstvo, zdravstvo in infrastrukturo, ter v podpori širši blaginji in močni socialni državi.

Prav zato je povezovanje ključno. Če bodo raziskovalni dosežki hitreje našli pot v industrijo, če bodo podjetja imela dostop do ustreznih kadrov in če bo država zagotavljala stabilno in razvojno usmerjeno okolje, lahko Slovenija iz obstoječih prednosti ustvari razvojni ekosistem, pomemben za gospodarstvo, znanost, zdravje in širšo družbo.

Uspeh na tem področju se ne bo meril samo v poslovnih rezultatih podjetij, ampak tudi v tem, koliko novih raziskav bo našlo pot do konkretnih rešitev za bolnike, koliko razvojnih priložnosti bo nastalo za domače strokovnjake in kako učinkovito bo država znala povezati svoje znanstvene, zdravstvene in gospodarske potenciale. Prav v tej sposobnosti povezovanja se skriva ena največjih razvojnih priložnosti Slovenije za prihodnja desetletja.

Kakšne so priložnosti razvoja za gospodarstvo in kaj bodo od tega imeli ljudje? O tem si več  preberite tukaj. 

VIR: https://media.gzs.si