Kako izgleda nov slovenski podatkovni center?

Modularni kontejnerski podatkovni center -superračunalnik Frida so na Fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI) Univerze v Ljubljani zasnovali predvsem za razvoj in učenje modelov umetne inteligence. Po besedah Rebeke Kropivšek Leskovar, raziskovalke na FRI, je nastal zaradi novih zahtev, ki jih prinaša razvoj umetne inteligence.

»Pri umetni inteligenci ne govorimo več le o zmogljivosti, temveč tudi o tem, kako učinkovito lahko izvajamo zelo zahtevne izračune,« je dejala Kropivšek Leskovarjeva. Po podatkih FRI UL Frida dosega zmogljivost 1,42 eksaflopa oziroma več kot kvintilijon izračunov na sekundo in premore 16,8 terabajta grafičnega pomnilnika. Zaradi potrebe po hitri širitvi zmogljivosti so jo namestili v modularni kontejnerski objekt na strehi fakultete. Frida uporablja grafične procesorje Nvidia, ki predstavljajo temelj sodobnih sistemov umetne inteligence in omogočajo učenje velikih jezikovnih modelov ter obdelavo velikih količin podatkov.

Frida stavi na energetsko učinkovitost

Ker razvoj umetne inteligence spremljajo vse večje potrebe po električni energiji, so pri zasnovi Fride posebno pozornost namenili energetski učinkovitosti. Po podatkih FRI UL nova infrastruktura pri učenju modelov umetne inteligence dosega približno dvakrat večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost kot njihov prejšnji superračunalnik Vega. Sistem uporablja hibridno hlajenje, ki združuje zračno hlajenje in napredno tekočinsko hlajenje neposredno na čipih, kar omogoča učinkovito odvajanje toplote pri zelo visokih obremenitvah AI-strežnikov. »Ne moremo zapravljati veliko energije, zato smo se odločili za trenutno najučinkovitejšo metodo zračnega hlajenja z visoko gostoto,« je dejala Kropivšek Leskovarjeva.

Ob odprtju superračunalnika Frida so predstavniki gospodarstva poudarili, da bodo domače zmogljivosti za razvoj umetne inteligence ter energetska učinkovitost vse pomembnejše za industrijo in kritično infrastrukturo.

Predsednik uprave v podjetju Kolektor, mag. Valter Leban je poudaril, da skupina že približno desetletje sodeluje s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani pri projektih digitalne preobrazbe, od modela digitalne zrelosti do uporabe strojnega vida in nevronskih mrež za zaznavanje napak v proizvodnji. »Zmeraj, ko smo prišli sem, smo našli odgovore pri svojih partnerjih, ki so nam pomagali reševati probleme,« je dejal.

Po njegovih besedah nova generacija orodij umetne inteligence prinaša velike spremembe tudi v pisarniško oziroma kognitivno delo. »Z velikimi jezikovnimi modeli in agenti prihaja nova revolucija,« je poudaril.

Kolektor umetno inteligenco uporablja tudi pri nadzoru kakovosti proizvodnje. Cilj je preprečiti, da bi neustrezni izdelki prišli do kupcev, pri čemer pomembno vlogo igrajo sistemi strojnega vida in nevronske mreže. »Neproduktivnega dela noben ne plača,« je dejal Leban in dodal, da bo prav odpravljanje izgub eden ključnih razlogov za nadaljnjo avtomatizacijo procesov.

Domača infrastruktura za kritične sisteme

Na pomen domače infrastrukture in lokalne obdelave podatkov so opozorili tudi v Telekomu Slovenije in na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Članica uprave Telekoma Slovenije mag. Vesna Prodnik je poudarila, da je občutljive podatke treba obdelovati v Sloveniji, prof. dr. Marko Robnik Šikonja pa je izpostavil potrebo po uporabi naprednih tehnologij brez prenosa podatkov v tujino. Telekom umetno inteligenco že uporablja pri avtomatizaciji omrežij in razvoju napovednih modelov. Ob vse večjem pomenu podatkovnih centrov pa v družbi izpostavljajo tudi pomen domače infrastrukture za kritične sisteme. 

VIR: https://www.nas-stik.si