Posvet Digitalno okolje in pravice otrok; med novimi priložnostmi in tveganji

V Državnem svetu Republike Slovenije je danes potekal posvet z naslovom »Digitalno okolje in pravice otrok: med novimi priložnostmi in tveganji«, ki so ga pripravili Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Državni svet Republike Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Udeleženci so razpravljali o vplivu digitalnih tehnologij na življenje otrok in mladostnikov ter o izzivih, ki jih prinašajo spletno okolje, družbena omrežja in vse hitrejši tehnološki razvoj. Posebna pozornost je bila namenjena vprašanju, kako zagotoviti digitalni prostor, ki bo podpiral uresničevanje otrokovih pravic, hkrati pa jih učinkovito varoval pred spletnim nasiljem, sovražnim govorom, manipulativnimi algoritmi, neprimernimi vsebinami in drugimi tveganji sodobnega digitalnega sveta. Na posvetu so sodelovali predstavniki državnih institucij, strokovnjaki z različnih področij, predstavniki šolstva, civilne družbe in mladi, ki so predstavili svoje poglede, izkušnje ter predloge za varnejšo in bolj vključujočo digitalno prihodnost otrok.

Prisotne na posvetu je nagovoril tudi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, ki je med drugimi poudaril: «Naši otroci ne odraščajo več v dveh ločenih svetovih. Fizični in digitalni svet se prepletata, združila sta se  v eno samo življenjsko okolje. Država mora zagotavljati ustrezne pravne in institucionalne okvire. Šole morajo mladim pomagati razvijati kritično mišljenje in digitalne kompetence. Starši morajo ostati pomembni spremljevalci otrokovega odraščanja tudi v digitalnem svetu. Tehnološka podjetja pa morajo prevzeti svoj del odgovornosti za vpliv, ki ga imajo njihove platforme na življenje mladih. Internet je postal prostor odraščanja, učenja, druženja in oblikovanja identitete,« je dejal Marko Lotrič in dodal: «Pogosto pa odrasli razpravljamo o mladih, ne da bi jih zares poslušali. Eden izmed pomembnih poudarkov Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah pa je ravno pravica otrok, da izrazijo svoje mnenje o vprašanjih, ki jih zadevajo. Le skupaj z mladimi lahko oblikujemo rešitve, ki bodo ustrezale dejanskim potrebam prihodnjih generacij.«

Otrokove pravice veljajo tudi na spletu

Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek, ki je bila pobudnica današnjega posveta, je v uvod svojega izvajanja poudarila, da digitalno okolje danes predstavlja enega ključnih prostorov odraščanja otrok in mladostnikov, zato ga ni mogoče obravnavati zgolj kot tehnološko ali vzgojno vprašanje, temveč predvsem kot vprašanje uresničevanja človekovih in otrokovih pravic. Opozorila je, da digitalne tehnologije prinašajo številne priložnosti za učenje, ustvarjalnost, dostop do informacij in sodelovanje v družbi, hkrati pa tudi tveganja, povezana s spletnim nasiljem, škodljivimi vsebinami, posegi v zasebnost in različnimi oblikami izkoriščanja. Ni se izognila  odgovornosti države, šol, staršev, regulatorjev in digitalnih podjetij pri zagotavljanju varnega digitalnega okolja za otroke. Kot je dejala: »Digitalni svet ni več nekaj, kar obstaja ločeno od našega vsakdanjega življenja. Postal je del prostora, v katerem živimo, odraščamo, se učimo, ustvarjamo, komuniciramo in tudi uresničujemo svoje pravice. Prav zato je digitalno okolje tudi prostor, v katerem se otrokove pravice uresničujejo ali pa so lahko ogrožene oziroma celo kršene.« 

Vzgoja digitalnih državljanov

V imenu Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino je spregovorila državna sekretarka Mojca Škrinjar. Poudarila je, da digitalne tehnologije otrokom prinašajo številne priložnosti za učenje, ustvarjanje in sodelovanje, hkrati pa zahtevajo odgovorno uporabo ter ustrezno podporo odraslih. Predstavila je prizadevanja na področju predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja in digitalnega opismenjevanja, pri čemer je izpostavila pomen kritičnega razmišljanja, varne rabe tehnologije ter sodelovanja šol, staršev in širše družbe. »Naš cilj je torej vzgojiti mlade, ki niso le uporabniki tehnologije, temveč odgovorni in samostojni digitalni državljani. Naj  poudarim: naš cilj ne sme biti omejevanje otrok v digitalnem svetu, temveč jim omogočiti, da v njem rastejo varno, odgovorno in samozavestno. Edina prava pot, ki jo že ves čas prepoznavamo, je, da otroke hkrati varujemo ter jih z ozaveščanjem in izobraževanjem opolnomočimo za zdrav, kritičen in premišljen odnos do tehnologij.«

Preventiva namesto prepovedi

Darja Groznik, Predsednica Zveza prijateljev mladine Slovenije, je opozorila, da digitalno okolje vse bolj zaznamuje otroštvo in odraščanje ter odpira številna vprašanja glede varnosti, duševnega zdravja in uresničevanja otrokovih pravic. Poudarila je, da je treba ob številnih priložnostih, ki jih prinašajo digitalne tehnologije, posebno pozornost nameniti preventivi, ozaveščanju in podpori otrokom v stiski. Ob tem je izpostavila:

»Veliko govorimo tudi o tem, kako otroke zaščititi, informirati o spletnih nevarnostih, kdaj kupiti telefon, kdaj objaviti fotografijo na spletu in tako dalje. Pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije seveda spodbujamo uporabno vrednost digitalnih tehnologij. Zavedamo pa se, da je največja zaščita v preventivnem ravnanju, v ozaveščanju in hkrati tudi hitri odzivnosti, pomoči in podpori, kadar škoda že nastane in je otrok že v stiski.«

Svoboda izražanja in pravice otrok

Preko video nagovora je udeležence pozdravil Komisar Sveta Evrope za človekove pravice dr. Michael O'Flaherty. Njegov nastop ni bil zgolj vljudnosten, ampak tudi vsebinski.Med drugimi je povedal: »Upoštevati bi morali dejstvo, da bi popolna prepoved dostopa do vseh internetnih vsebin za mlade pod določeno starostjo posegla v vprašanje svobode izražanja, saj svoboda izražanja ne pomeni le pravice do prejemanja informacij, temveč tudi do njihovega posredovanja.«

Pogled stroke: vpliv tehnologije na razvoj otrok

V nadaljevanju posveta so problematiko digitalnega okolja in otrokovih pravic z različnih strokovnih vidikov osvetlili številni ugledni strokovnjaki. Svoja razmišljanja in izkušnje so predstavili psihologinja in nekdanja vrhunska športnica Sara Isaković, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalna policijska uprava Robert Tekavec, predstavnica točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si Ajda Petek, vodja Sektorja za digitalne storitve pri Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije Martin Hari ter ravnateljica Osnovna šola Lava Celje Marijana Kolenko. Govorci so se dotaknili vpliva digitalnih tehnologij na razvoj otrok, spletne varnosti, digitalne pismenosti, odgovornosti platform ter izzivov, s katerimi se srečujejo starši, šole in institucije. Njihova izvajanja so med udeleženci posveta vzbudila veliko zanimanja ter spodbudila vsebinsko razpravo. 

Mladi udeleženci so z zanimanjem prisluhnili Sari Isaković, magistri psihologije in nekdanji vrhunska športnica, ki je v svojem nastopu opozorila na vpliv digitalnih tehnologij na razvoj otroških možganov. Poudarila je, da družbena omrežja in digitalne platforme namenoma izkoriščajo razvojno ranljivost otrok in mladostnikov ter z algoritmi spodbujajo zasvojljivost, kar vpliva na pozornost, samoregulacijo, motivacijo in duševno zdravje. Posebej je izpostavila škodljive posledice pretirane uporabe pametnih telefonov in tablic v zgodnjem otroštvu, saj lahko po njenem mnenju ovirajo razvoj jezika, govora, ustvarjalnosti, empatije in socialnih veščin. 

Mladi: nič o mladih brez mladih

Posebno vrednost posvetu je dala tudi razprava mladih, saj so organizatorji izhajali iz načela, da o vprašanjih, ki zadevajo otroke in mladostnike, ni mogoče razpravljati brez njihovega glasu. Svoje poglede, izkušnje in predloge so predstavili Mark Dragaš iz Dijaške organizacije Slovenije, Tanita Čamdžić, podpredsednica Mladinskega sveta Slovenije za mladinsko delo in neformalno izobraževanje, Ana Prelec, učenka 9. razreda in predstavnica Otroških parlamentov, Ivana Klemenčič, učenka 8. razreda in predstavnica Otroških parlamentov, ter Brina Namurš, gimnazijka, sodelujoča pri projektu Otroški svet pri ZPMS in UNICEF-ova ambasadorka. Razpravo je povezoval Sergej Golubović iz Dijaške organizacije Slovenije.

Mladi udeleženci posveta so nizali misli, da digitalni svet prinaša številne priložnosti, a tudi tveganja, ki jih mladi pogosto prepoznajo šele, ko se z njimi srečajo osebno. Opozorili so, da sicer poznajo pravila spletne varnosti, vendar se pogosto zdi, da se nevarnosti dogajajo drugim. Med drugimi smo slišali misel: »Vsi se zavedamo, da ne smemo govoriti z neznanci in pošiljati svojih slik, ampak ko pride do konkretnega primera, se nikomur ne zdi, da bi se to lahko zgodilo ravno njemu.« 

Posebej so opozorili na spletno medvrstniško nasilje, ki zaradi anonimnosti pogosto presega meje nasilja v živo. Ena od udeleženk je bila kritična do sovrstnikov: »Če ti nekaj ni všeč o neki osebi, povej v obraz in se probajta zmeniti glede tega, ne pa da se skrivaš za sporočili na socialnih omrežjih.« 

Mladi menijo, da za varno digitalno okolje niso odgovorni le starši, šole in država, temveč tudi oni sami. Ob tem so opozorili, da poznavanje tehnologije še ne pomeni tudi digitalne pismenosti. »To, da smo rojeni s telefoni in tehnologijo, še ne pomeni, da znamo kritično presojati vsebine.« 

Večina mladih ne podpira splošnih prepovedi družbenih omrežij, temveč se zavzema za preventivo, ozaveščanje, razvoj digitalnih kompetenc in kakovostne alternative za preživljanje prostega časa. Hkrati so opozorili, da telefoni pogosto zmanjšujejo koncentracijo, otežujejo učenje in jemljejo čas, pri čemer morajo biti zgled tudi odrasli. 

Kot eno ključnih sporočil razprave so izpostavili potrebo po krepitvi kritičnega mišljenja in presojanja informacij. »Informacije so povsod dostopne. Izziv prihodnosti ni več, kako do njih priti, ampak kako jih kritično presojati in ugotoviti, katere so verodostojne,« smo lahko slišali od mladih. 

So korporacije postale močnejše od držav?

Predsednik Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino  Branimir Štrukelj je zaključil posvet  z opozorilom, da digitalne revolucije in umetne inteligence ni več mogoče ustaviti, zato se mora družba osredotočiti na vprašanje, kako ohraniti nadzor nad njenim razvojem. Kot posebej zaskrbljujoč je izpostavil pojav šol, kar se danes že dogaja v ZDA, v katerih umetna inteligenca prevzema del nalog učiteljev, ljudje pa ostajajo predvsem v vlogi skrbnikov za medosebne odnose in empatijo. Po njegovem mnenju mora tehnologija ostati pomoč učiteljem, ne pa njihova zamenjava, saj šola ni zgolj prostor prenosa informacij, temveč tudi vzgoje, razvoja kritičnega mišljenja, socialnih veščin in medčloveških odnosov.

»Ne sprašujemo se več, ali bo digitalna revolucija prišla – ta je že tukaj. Ključno vprašanje je, ali so države še dovolj močne, da bodo lahko omejile vpliv mednarodnih korporacij, katerih moč in interesi po dobičku pogosto presegajo moč samih držav,« je ob koncu  posveta strnil  Branimir Štrukelj, zaključke pa bo obravnavala tudi komisija, ki ji predseduje. 

Sicer pa je Branimir Štrukelj razmišljal, da bo v prihodnje odločilno, ali bodo družba, država, učitelji, učenci in dijaki sposobni ohraniti vpliv na razvoj tehnologije in njeno uporabo v izobraževanju. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da bodo smer razvoja šolstva vse bolj določale tehnološke korporacije in njihovi poslovni interesi, zato je treba o teh vprašanjih razpravljati in ukrepati že danes. 

VIR: Državni svet