Omrežje vse bolj omejuje rast sončnih elektrarn

Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je v torek potekala 12. Slovenska fotovoltaična konferenca. Ob odprtju je dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in predsednik konference, prof. dr. Marko Topič, spomnil na 20-letnico Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko, ob tem pa ocenil, da je razvoj sončne energetike v zadnjih dveh desetletjih presegel številna pričakovanja.

»Ko danes pogledamo napovedi s prvih konferenc, lahko ugotovimo, da smo bili zelo uspešni. Nekatera pričakovanja smo celo presegli,« je dejal.

V nadaljevanju konference je Kristijan Brecl, raziskovalec in predavatelj na Fakulteti za elektrotehniko, kjer deluje v Laboratoriju za fotovoltaiko in optoelektroniko, ter avtor portala PVportal, predstavil pregled slovenskega fotovoltaičnega trga za leto 2025.

Omrežje postaja glavno ozko grlo fotovoltaike

Po podatkih iz njegovega poročila je bilo lani v Sloveniji na električno omrežje priključenih 4.155 novih sončnih elektrarn s skupno priključno močjo 116,6 megavata, njihova skupna nameščena moč pa je znašala 314,5 megavata. 

»Nameščena moč novih sončnih elektrarn je bila lani skoraj trikrat večja od priklopne moči,« je poudaril. Po njegovih besedah razlika izhaja predvsem iz omejitev pri oddaji električne energije v omrežje. Številne nove elektrarne imajo nameščenih bistveno več modulov, kot znaša moč, ki jo lahko oddajajo v distribucijsko omrežje.

Po rekordnih letih skoraj 40-odstotni padec

Po podatkih iz poročila se je slovenski fotovoltaični trg glede na priključno moč v primerjavi z letom prej zmanjšal za skoraj 40 odstotkov. Leta 2024 je bilo namreč priključenih skoraj 194 megavatov novih sončnih elektrarn, lani pa 116,6 megavata.

»Zaradi zaključka sheme o samooskrbi je interes med privatnimi investitorji skoraj popolnoma izginil. Prav tako se je ohladil tudi trg srednje velikih sončnih elektrarn v gospodarstvu,« ugotavlja Brecl v poročilu. Po njegovih navedbah so posledice občutila tudi podjetja v panogi. Številna manjša podjetja, ki so se ukvarjala predvsem z gradnjo sončnih elektrarn za samooskrbo, so lani dejavnost opustila.

Od skupno 116,6 megavata novih priključenih zmogljivosti je bilo 44 megavatov namenjenih samooskrbi, skupnostne sončne elektrarne pa so prispevale dodatnih 11,7 megavata. Brecl v poročilu navaja, da je skupna moč sončnih elektrarn v Sloveniji konec leta 2025 prvič presegla 1,5 gigavata. V Sloveniji je bilo tako ob koncu lanskega leta 68.691 delujočih sončnih elektrarn s skupno močjo 1.519 megavatov.

Sončne elektrarne so po njegovih podatkih lani proizvedle 1.345 gigavatnih ur električne energije. Njihov delež v slovenski proizvodnji elektrike je znašal 9,6 odstotka oziroma 12 odstotkov, če ne upoštevamo hrvaškega deleža Nuklearne elektrarne Krško. Po Breclovih podatkih je Slovenija konec leta dosegla 723 vatov nameščene sončne moči na prebivalca, kar jo uvršča na 13. mesto med državami Evropske unije.

Med pozitivnimi trendi je izpostavil rast zanimanja za baterijske hranilnike energije. Po njegovi oceni so investitorje spodbudile predvsem subvencije za hranilnike, namenjene tako novim kot obstoječim sončnim elektrarnam. 

VIR: https://www.nas-stik.si/