Državni svet ne podpira uvedbe kavcijskega sistema za embalažo pijač

Na današnji seji Državnega sveta Republike Slovenije je bila osrednja točka dnevnega reda Predlog mnenja k Predlogu zakona o kavcijskem sistemu embalaže pijač. Zakon je v parlamentarno proceduro vložila stranka Levica, ki predlaga enoten nacionalni kavcijski sistem za plastenke in pločevinke pijač za doseganje evropskih ciljev na področju ločenega zbiranja in recikliranja embalaže. Predlog zakona je predstavila poslanka Levice Nataša Sukič, ki je ob predstavitvi poudarila, da je osrednja rešitev predloga zakona uvedba kavcije, ki jo potrošnik plača ob nakupu pijače in jo ob vračilu prazne embalaže prejme nazaj.

Predlagatelji med ključnimi prednostmi zakona izpostavljajo doseganje evropskega cilja 90-odstotnega ločenega zbiranja plastenk in pločevink do leta 2029, povečanje deleža reciklirane plastike v novih plastenkah, zmanjšanje smetenja ter učinkovitejše krožno gospodarstvo. Predloga zakona vlada ne podpira.  Ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj je opozorila, da bi uvedba kavcijskega sistema pomenila visoke stroške za trgovce, zlasti za manjše podeželske prodajalne, ter bi lahko dodatno preusmerila kupce v večje trgovske centre. Ob tem je izpostavila, da evropska uredba Sloveniji za zdaj omogoča doseganje okoljskih ciljev tudi brez uvedbe kavcijskega sistema, vlada pa ocenjuje, da obstoječi sistem deluje učinkovito. »Slovenija ločeno zbere skoraj 80 odstotkov komunalnih odpadkov, kar omogoča večjo izrabo sekundarnih surovin in učinkovitejše recikliranje. Zato se je Slovenija leta 2023 med državami Evropske unije uvrstila na peto mesto po stopnji recikliranja komunalnih odpadkov ter na šesto mesto po stopnji recikliranja odpadne plastične embalaže,« je dodala Polona Rifelj.

Komisija: nadgraditi obstoječi sistem, ne uvajati novega

Poročevalec v imenu Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je bil mag. Marko Zidanšek, ki je izpostavil, da predlagani zakon v obstoječi obliki ni primeren za sprejem, zato ga komisija ne podpira. Čeprav priznava, da so cilji predlagatelja – zmanjšanje odpadne embalaže, večje recikliranje in doseganje evropskih okoljskih ciljev – legitimni, pa ocenjuje, da Slovenija z obstoječim sistemom ločenega zbiranja odpadkov že dosega oziroma se približuje zahtevanim evropskim standardom, zato uvedba vzporednega kavcijskega sistema ni ustrezno utemeljena. Po mnenju komisije je smiselneje nadgraditi in izboljšati obstoječi sistem ločenega zbiranja, ki ga Slovenija razvija že več kot dve desetletji, kot pa uvajati nov sistem, katerega koristi glede na sedanje rezultate niso prepričljivo izkazane.

V razpravi sta državna svetnika Jožef Školč in prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik predstavila stališča, s katerimi sta utemeljila nasprotovanje mnenju Državnega sveta in podporo uvedbi kavcijskega sistema, državni svetnik Marko Staroveški pa je nizal razloge, zaradi katerih uvedbe kavcijskega sistema ne podpira. Po opravljeni razpravi so državni svetniki sprejeli mnenje, da Državni svet Predloga zakona o kavcijskem sistemu embalaže pijač ne podpira. 

Odgovor Ustavnemu sodišču glede Zakona o kontroli cen

Državni svet je obravnaval tudi Predlog odgovora na Mnenje Vlade Republike Slovenije o Zahtevi Državnega sveta Republike Slovenije za oceno ustavnosti prvega in tretjega odstavka 14. člena Zakona o kontroli cen. Stališče je pripravil državni svetnik Marko Staroveški, ki je utemeljeval, da zakonska ureditev vladi omogoča preširoko diskrecijsko odločanje pri posegih v svobodno gospodarsko pobudo in pravico do zasebne lastnine, ne da bi zakon jasno določal namen, merila in omejitve za takšne posege. Opozoril je, da zakon izvršilni oblasti prepušča odločanje o prepovedi opustitve prodaje po regulirani ceni ter o morebitnem nadomestilu za povzročeno škodo brez ustreznih zakonskih usmeritev, kar po oceni Državnega sveta ni skladno z načeli demokratične in pravne države ter načelom legalitete. Ob tem je poudaril, da mora zakonodajalec jasno opredeliti pogoje in meje poseganja države v gospodarsko dejavnost ter zagotoviti učinkovite varovalke pred arbitrarnimi posegi, zlasti kadar ti vplivajo na ustavno varovani pravici do zasebne lastnine in svobodne gospodarske pobude. Predlog odgovora, ki ga bo Državni svet posredoval Ustavnemu sodišču, so državni svetniki sprejeli brez glasu proti.

Sprejeti sklepi o prihodnosti Evropske unije

Državni svetniki so sprejeli tudi sklepe k zaključkom posveta Prihodnost Evropske unije – federalna ali konfederalna iz sklopa razprav Izzivi slovenske zunanje politike v zaostrenih mednarodnih okoliščinah. Seznanili so se tudi s poročili o delu Globalne parlamentarne mreže Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v letih 2025 in 2026 ter z delom Skupine za skupni parlamentarni nadzor Europola v letu 2025.

Pobuda za sanacijo Hude luknje

Državni svet je podprl pobudo državnega svetnika Bojana Borovnika, s katero Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo poziva k čimprejšnji sanaciji in ustrezni zaščiti skalnega pobočja ob glavni cesti Gornji Dolič–Velenje na območju Hude luknje. Pobuda opozarja, da se s pobočja vse pogosteje sproščajo kamni in skalni odlomi, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu. Ker gre za eno ključnih prometnih povezav med Koroško in Savinjsko regijo, pobuda predlaga čimprejšnjo izvedbo zaščitnih in stabilizacijskih ukrepov za zagotovitev dolgoročne varnosti in zanesljive prevoznosti ceste.

Analiza položaja starejših delavcev

Državni svetniki so soglašali tudi s pobudo državne svetnice Jasmine Opec Vöröš, s katero Vlado Republike Slovenije pozivajo k pripravi celovite analize o položaju starejših delavcev in posledicah morebitnega podaljševanja delovne aktivnosti. Pobuda predvideva pregled zaposlenosti starejših, njihovih delovnih pogojev ter pripravo ukrepov za prilagoditev delovnih mest, spodbujanje vseživljenjskega učenja in varnejše delovno okolje. Cilj je zagotoviti, da bodo morebitne spremembe pokojninskega sistema spremljali tudi ukrepi, ki bodo starejšim zaposlenim omogočali varno in dostojno delo do izpolnitve pogojev za upokojitev. 

VIR: Državni svet