Predstavitev nadaljevanja romana Vesne Milek - Kleopatra: Novi sv

Vrt Vodnikove domačije je pretekli četrtek zvečer zaživel ob literarnem večeru z novinarkama in avtoricama Vesno Milek ter Ireno Štaudohar. Pogovor, ki ga je povezoval glasbenik, filozof in publicist Boštjan Narat, je občinstvu ponudil navdihujoč vpogled v ustvarjalni svet dveh priznanih slovenskih avtoric.

Prosimo, da ob uporabi fotografij navedete ime fotografa: Črt Piksi

"Vesnina Kleopatra in Kleopatrina Vesna je – tudi v nadaljevanju – izvenserijsko delo visoke univerzalne vrednosti."

Boštjan Videmšek, novinar in pisatelj

"Ko berem to knjigo, je glas Kleopatre tako živ, da vstopim vanjo vsa, kot je ona vstopala v svojo palačo, v vročo puščavo, v srce svojega moškega. Bivam v mislih vladarice, ki je starodavni svet vodila modro, politično, preračunljivo, in hkrati s telesom in srcem, vse do konca.

Kako Vesna to zna? Kdo ji narekuje te besede?

Zgodovino Egipta pozna kot starodavno dlan – filozofijo, mistične izreke, mitologijo, faraone, oraklje, bogove z živalskimi glavami, ki nas učijo, da svet ni samo to, kar vidimo.

Mojstrsko prepleta daljno preteklost s sedanjostjo – z drobci lastne ljubezenske zgodbe, s sodobno Aleksandrijo, z lepoto oaze Siwa, kjer se zdi, kot da se s svojo glavno junakinjo spogleda iz oči v oči.

In tu je še odnos med Vzhodom in Zahodom – večen boj, igra moči. Nič se ni spremenilo. Sla po moči je preračunljiva, kruta, hladna, krvava. Civilizacije umirajo, ker ne znajo biti ženska."

Irena Štaudohar, pisateljica in publicistka

"Vsako obdobje v preteklih dveh tisočletjih si je ustvarilo svojo podobo zadnje ptolemajske kraljice – zapeljivke, preračunljive vladarice, fatalne ženske ali junakinje največje ljubezenske zgodbe antike. Kleopatra VII. je tako ostala ujeta v drobcih zapisov, ki so jih za seboj pustili predvsem njeni politični nasprotniki.

Vesna Milek v prvoosebno pripovedjo Kleopatri vrne glas in jo postavi v preračunljiv in hladen svet politike, imperijev ter spreminjajočega populizma. Ko vstopamo v zgodbo, kjer se pod pretvezo »novega sveta« odigrajo igre moči, kolonialistične težnje, usoden spopad civilizacij in imperijev, se še enkrat zavemo cikličnosti zgodovine in hkrati doživimo neizogiben trk s sedanjostjo, s svetom, ki ga živimo zdaj."

Dr. Žiga Smolič, zgodovinar

"Čeprav med zgodovino in umetnostjo, po Aristotelu, obstaja ključna razlika, da prva prikazuje posamično, druga pa obče, je med njima tudi zelo pomembna podobnost – obe druži slast po zapisovanju v večnost in vera v to, da ima naš obstoj smisel. Izgovorjene, še bolj pa seveda zapisane besede, in tukaj se že navezujem na pričujočo literarno Kleopatro, hitreje postanejo resničnost kot tiste, ki tega ne doživijo.

Besede zgodovinske Kleopatre so dočakale ta privilegij, da so v obeh knjigah Vesne Milek resnično zaživele v izjemno dovršeni obliki. Dotaknejo se nas tako močno, da bo nestrpno pričakovanje drugega dela pri bralcih hitro preraslo v tesnobo izgube, v občutek odtegnitve in nesprijaznjenost z dejstvom, da se naša skupna književna plovba tu konča.

No, ali pa tudi ne, saj je vrlina umetniških del ravno ta, da lahko posamično izkušnjo povzdignejo v občo, ki bo imela še naprej s kom živeti. In si deliti smisel svojega obstoja."

Urban Vovk, urednik knjige

 

VIR: Beletrina