21. izredna seja Komisije DS RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: osnutek Nacionalnega načrta za obnovo narave ni sprejemljiv za slovensko kmetijstvo in gozdarstvo

Po mnenju komisije gre za enega ključnih strateških dokumentov na področju varstva narave in upravljanja naravnih virov, katerega izvajanje bo pomembno vplivalo na gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, razvoj podeželja, demografsko vitalnost podeželskega prostora ter zagotavljanje prehranske varnosti in prehranske suverenosti Republike Slovenije.

Po opravljeni razpravi je komisija ocenila, da osnutek Nacionalnega načrta za obnovo narave v sedanji obliki ni sprejemljiv za slovensko kmetijstvo in gozdarstvo, saj ne zagotavlja ustreznega ravnotežja med cilji obnove narave ter cilji razvoja slovenskega kmetijstva, gozdarstva, razvoja podeželja in zagotavljanja prehranske varnosti države. Komisija je pojasnila, da ne nasprotuje varstvu narave in obnovi ekosistemov, vendar morajo biti ukrepi pripravljeni na način, ki bo usklajen tudi z drugimi pomembnimi javnimi interesi, predvsem z zagotavljanjem prehranske varnosti in prehranske suverenosti Republike Slovenije, trajnostnim razvojem slovenskega kmetijstva in gozdarstva, ohranjanjem kulturne krajine ter zagotavljanjem poseljenosti in demografske vitalnosti slovenskega podeželja. Komisija izpostavlja, da kmetovanje in trajnostno gospodarjenje z gozdovi nista ovira za varstvo narave, temveč eden njegovih temeljnih pogojev. Ohranjena kulturna krajina, biotska raznovrstnost in kakovost slovenskega prostora so rezultat večstoletnega gospodarjenja slovenskih kmetov in lastnikov gozdov, zato morajo njihove izkušnje in znanje predstavljati pomembno izhodišče pri oblikovanju prihodnjih rešitev.

Komisija meni, da mora pri pripravi tako pomembnih strateških dokumentov veljati temeljno načelo »nič o kmetu brez kmeta«. Predstavniki kmetov, lastnikov zemljišč, kmetijskih in gozdarskih organizacij, lokalnih skupnosti ter drugih deležnikov morajo biti že v fazi priprave dokumentov enakovredno vključeni v oblikovanje rešitev, ki posegajo v njihovo dejavnost, gospodarjenje z zemljišči in razvoj podeželja.

Komisija je posebno pozornost namenila tudi varstvu zasebne lastnine. Ocenila je, da predlagani ukrepi ne smejo nesorazmerno omejevati gospodarjenja na zasebnih kmetijskih in gozdnih zemljiščih brez jasno izkazanega javnega interesa, znanstveno utemeljenih strokovnih podlag ter celovite presoje njihovih gospodarskih, socialnih, razvojnih in okoljskih posledic. Ob tem je poudarila, da lahko država omejitve gospodarjenja uvaja le ob zagotovitvi pravičnega in celovitega finančnega nadomestila za izpad dohodka, ki ga te omejitve povzročijo. Komisija meni, da bi lahko posamezni predlagani ukrepi pomembno vplivali na gospodarsko vzdržnost kmetijskih gospodarstev, zmanjšali domačo pridelavo hrane, otežili gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči ter dolgoročno prispevali k nadaljnjemu praznjenju slovenskega podeželja. Zato je ponovno poudarila, da morajo biti cilji obnove narave usklajeni s cilji slovenske kmetijske politike ter da varstvo narave ne sme potekati na račun prehranske varnosti, prehranske suverenosti, razvoja slovenskega kmetijstva in gozdarstva ter ohranjanja vitalnega podeželja.

Komisija je opozorila, da Slovenija že danes sodi med države z največjim deležem območij Natura 2000 v Evropski uniji. Zato mora biti vsak nadaljnji ukrep obnove narave posebej skrbno strokovno utemeljen ter podprt z objektivnimi analizami njegovih učinkov na kmetijstvo, gozdarstvo, gospodarstvo, razvoj podeželja in življenje ljudi na teh območjih.

Komisija ocenjuje, da osnutek Nacionalnega načrta za obnovo narave v sedanji obliki ni primerna podlaga za predložitev Evropski komisiji. Vlado Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo poziva, naj dokument ponovno celovito strokovno preučijo, ga dopolnijo oziroma spremenijo na podlagi pripomb iz javne obravnave, zagotovijo nadaljnji strokovni dialog z vsemi deležniki ter zaradi njegovega pomena in dolgoročnih posledic ustrezno podaljšajo javno obravnavo. Končni dokument mora temeljiti na strokovno preverljivih podlagah, spoštovanju ustavno varovane zasebne lastnine ter uravnoteženem usklajevanju ciljev varstva narave, razvoja slovenskega kmetijstva in gozdarstva, prehranske varnosti ter prehranske suverenosti Republike Slovenije. 

VIR: Državni svet