Agencija za okolje zgostila Državno mrežo potresnih opazovalnic v Posavju z devetimi novimi

Agencija za okolje zgostila Državno mrežo potresnih opazovalnic v Posavju z devetimi novimi

Agencija za okolje je državno mrežo dopolnila na območju, kjer so podatki o dejanskem tresenju tal posebej pomembni za ocenjevanje učinkov potresov na prebivalstvo in infrastrukturo ter za pripravo strokovnih podlag pri ocenjevanju potresne nevarnosti območja. Novi merilni instrumenti so nameščeni v Krajevnih skupnostih Zdole (P031) in Senovo (P342), v Upravni enoti Brežice (P121), v lovski koči na Libni (P350), v Osnovnih šolah Globoko (P072) in Šentjernej (P232), v gasilskem domu v Cerkljah ob Krki (P181), v Leničevem domu v Krakovskem gozdu (P222) in v zasebni hiši na Vinjem Vrhu (P172).

Sistematična opazovanja seizmičnosti v Posavju, katerih cilj je natančneje razumeti lokalno seizmičnost ter značilnosti tresenja tal na območju Krškega polja in lokacije takrat že delujoče Nuklearne elektrarne Krško, so se začela pred šestintridesetimi leti. Prva opazovalnica na tem območju je bila leta 1990 postavljena v Brezju pri Senušah (KBZ), kjer so se meritve beležile z zapisom na papir. Leta 1994 je bila v Nuklearni elektrarni Krško nameščena seizmološka opazovalnica NEK0 z digitalnim beleženjem tresenja tal. ARSO je mrežo nato postopoma širil in posodabljal. Leta 1996 je začela delovati opazovalnica CESS, leta 2005 pa je bil analogni sistem KBZ nadgrajen in zamenjan z digitalno opazovalnico KBZP.

Pomembna širitev omrežja je sledila v letih 2002 in 2003, ko so bile vzpostavljene referenčne opazovalnice državne mreže, CRES, LEGS, GOLS in GCIS, s katerimi se je izboljšalo spremljanje potresne dejavnosti v širšem posavskem prostoru. Gradnja teh opazovalnic je pomenila pomemben korak k sodobnemu spremljanju seizmičnosti.

Leta 2008 je bila v neposredni okolici Nuklearne elektrarne Krško vzpostavljena posebna mreža šestih pospeškometrov (Krško Strong Motion Network – KSMN), namenjena proučevanju učinkov lokalnih tal med potresi. Mrežo so sestavljale štiri opazovalnice na sedimentih in dve referenčni opazovalnici na kamninski podlagi. Opazovalnice so delovale v prožilnem načinu, nekatere pa so bile nameščene na lokacijah brez električnega napajanja in so uporabljale baterije. Delovale so tudi po zaključku prvotnega raziskovalnega projekta, vse do leta 2018, in pomembno prispevale k zbiranju podatkov za oceno potresne nevarnosti na območju Krškega.

Zgostitev lokalne mreže v prvi polovici leta 2026 je pomembna dopolnitev državnega sistema za spremljanje potresov in pomemben korak k nadaljnjemu razvoju seizmoloških raziskav v Sloveniji. Gostejša mreža meritev bo omogočila natančnejše določanje lokacij in mehanizmov potresnih žarišč, izdelavo visokoločljivostnega tridimenzionalnega modela hitrosti v zemeljski skorji opazovanega območja ter boljše razumevanje vpliva lokalnih geoloških razmer na tresenje tal. Tako pridobljena spoznanja bodo zagotovila kakovostnejše strokovne podlage za ocenjevanje potresne nevarnosti, zmanjševanje potresnega tveganja in načrtovanje potresno odpornega grajenega okolja.


Zahvala

Za možnost namestitve seizmološke merilne opreme se zahvaljujemo Krajevnima skupnostma Zdole in Senovo, Upravni enoti Brežice, Lovski družini Videm ob Savi, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Cerklje ob Krki, upravljavcem Leničevega doma, lastnici zasebne hiše na Vinjem Vrhu in Osnovnima šolama Šentjernej in Globoko.

Nove opazovalnice: P222-Leničev dom v Krakovskem gozdu, P172-zasebna hiša v Vinjem Vrhu, P181-GD dom v Cerkljah ob Krki, P232-OŠ Šentjernej, P121-UE Brežice, P350-lovska koča na Libni, P031-KS Zdole, P072-OŠ Globoko in P342-KS Senovo. | Avtor: Agencija za okolje

VIR: Agencija Republike Slovenije za okolje

Dolžina: 2 minutno branje
Objavljeno: 27. Jul. 2026