Bo savinjska regija dočakala protitočno obrambo?
Simona Šolinič
Tina Strmčnik
Medtem ko toča uničuje in ljudem povzroča škodo, se pristojni v Sloveniji še vedno ne morejo zediniti niti o tem, ali protitočna obramba deluje ali ne ...
Ne le da Agencija RS za okolje meni, da protitočna obramba ni učinkovita, neusklajene so tudi občine. Da podnebne spremembe zelo pogosto prehitevajo številne odločitve na nacionalni in lokalni ravni, je že znano. Agencija RS za okolje je pred časom izdelala dokument Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja.
Dokument prinaša strah vzbujajoče napovedi za našo državo. Višina padavin na letni ravni in pozimi se bo namreč sredi ali konec 21. stoletja znatno povečala. Še bolj se bodo padavine povečale pozimi, nekoliko bolj na vzhodu države. Po najhujših scenarijih se bo izdatnost najmočnejših padavin samo na vzhodu države povečala tudi do osemdeset odstotkov.
Toča je vedno večja
Pogovarjali smo se tudi z vodjo Letalskega centra Maribor Darkom Kraljem, ki pilotira protitočno letalo. Več o tem jutri.
»Kazalniki, s katerimi merimo izjemne padavine, kažejo, da se bosta povečali tako silovitost kot pogostost izjemnih padavin,« je zapisano v dokumentu. Še bolj nevarne bodo supercelične nevihte, dolgotrajno pregrevanje tal bo ustvarjalo izrazito močna neurja ob koncih vročinskih valov.
Oglas
To je napoved do konca 21. stoletja. Upajmo, da se bodo odločevalci do takrat vsaj glede protitočne obrambe že uskladili.
Se bomo sploh še veselili poletij, če skoraj vsako popoldne nad našimi kraji besnijo nevihte z možnostjo toče in vetra? Ob tem se marsikdo sprašuje, zakaj je letalska obramba pred točo rezervirana le za sedemdeset občin v severovzhodnem delu države.
Kako to, da ne zajame tudi drugih občin s Celjskega, v katerih ljudje prav tako pridelujejo številne kmetijske kulture in v katerih neurja in nevihte prav tako poškodujejo lastnino državljanov?
Financiranje letalske obrambe pred točo na severovzhodnem delu države je urejeno na podlagi sklepa Vlade RS o podpori izvajanju tovrstne obrambe s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom. Zadnji tovrsten sklep je bil sprejet februarja letos.
Ministrstvo za kmetijstvo je vladi sprejem sklepa predlagalo, ker tovrstno obrambo podpirajo predstavniki lokalnih skupnosti, ki zastopajo mnenje prebivalcev severovzhodnega dela Slovenije.
Kot kazalnike prebivalci navajajo lastna opažanja in izpostavljajo izvajanje letalske obrambe pred točo v sosednjih državah (Avstrija in Hrvaška), so sporočili s kmetijskega ministrstva. Dodali so, da gre za izjemno zahtevno in zapleteno področje.
Kmetijsko ministrstvo smo vprašali, zakaj letalska obramba pred točo ne zajema tudi drugih občin s Celjskega, v katerih ljudje prav tako pridelujejo številne kmetijske kulture ter ob neurjih trepetajo za svojo lastnino.
Na ministrstvu so odgovorili, da je »branjeno« območje določeno ob upoštevanju večletnega izvajanja letalske obrambe pred točo ter ob upoštevanju razpoložljivih finančnih sredstev in tehničnih omejitev izvajanja tovrstne letalske obrambe.
Že omenjen sklep vlade glede ureditve letalske obrambe pred točo določa tudi pravila financiranja. Izvajalec je izbran na podlagi skupnega javnega naročila ministrstva ter občin, ki se odločijo za javno naročilo.
Kmetijsko ministrstvo prispeva do 35 odstotkov sredstev za izvedbo skupnega javnega naročila za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo oziroma prispeva sredstva do vrednosti, ki je zagotovljena v proračunu ministrstva za izvajanje te naloge za posamezno leto. Preostali del denarja morajo zagotoviti občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo.
Ob pogosti toči se številni občani savinjske regije sprašujejo, zakaj tudi nad našimi kraji ne letijo letala za obrambo pred točo. Kmetijsko ministrstvo nima informacij, da bi se v »branjeno« območje želele vključiti tudi druge občine s Celjskega.
Letos pri javnem naročilu sodeluje 68 od 71 občin »branjenega« območja. Občine so prispevale približno 230 tisoč evrov z DDV, ministrstvo približno 120 tisoč evrov z DDV, kar skupaj znaša približno 350 tisoč evrov z DDV.
V državi naj bi bilo načrtovanih še več dodatnih letalskih centrov za obrambo pred točo. Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, v njihovo načrtovanje niso bili dejavno vključeni.
»Predloge glede razvoja sistema obramb pred točo je ministrstvo prejelo v okviru končnega poročila izvajalca letalske obrambe pred točo in je s predlogom seznanjeno iz javnih medijev,« so zapisali.
Ali kmetijsko ministrstvo glede letalske protitočne obrambe vendarle načrtuje kakšne spremembe? Iz službe za odnose z javnostmi so sporočili, da si bodo prizadevali pozitivne prakse obrambe pred točo iz sosednjih držav prenesti k nam.
»Spoznavanje in vključitev pozitivnih izkušenj sta namreč izjemnega pomena za sprejemanje nadaljnjih korakov v smeri celovitejšega konteksta znanih dejavnosti obvladovanja tveganj in obrambe pred posledicami škode po toči.«
Za obvladovanje tveganj zaradi posledic naravnih nesreč v kmetijstvu ministrstvo pridelovalcem sicer svetuje izvajanje preventivnih ukrepov, kot so namakanje, oroševanje, pridelava v rastlinjakih in plastenjakih ter nameščanje protitočnih mrež.
Z mrežami kmetijska gospodarstva preprečijo ali vsaj zmanjšajo škodo zaradi naravnih nesreč. Vse naštete naložbe ministrstvo sofinancira v okviru ukrepov skupne kmetijske politike.
Ministrstvo se zaveda, da preventivnih ukrepov ni mogoče izvajati na vseh površinah. Zaščitne mreže je na primer mogoče uporabljati le v trajnih nasadih, predvsem v sadovnjakih, zato njihova postavitev že predstavlja sestavni del večine na novo zasajenih sadovnjakov.
Preventivni ukrepi prav tako ne morejo vedno v celoti preprečiti nastanka škode, temveč njene posledice pogosto le omilijo.
Zato ministrstvo izvaja ukrep sofinanciranja zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje. Kmetijskim gospodarstvom sofinancira sedemdeset odstotkov obračunane zavarovalne premije.
Da učinkovitost operativne obrambe pred točo s srebrovim jodidom ni znanstveno potrjena, pravijo v Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso). Dodajajo, da je njihovo mnenje skladno s stališči Svetovne meteorološke organizacije ter vodilnih evropskih meteoroloških ustanov.
Svetovna meteorološka organizacija poudarja, da pri zapletenih nevihtnih sistemih, kot so supercelice, učinkov posipavanja ni mogoče zanesljivo ločiti od naravne spremenljivosti ozračja.
»V času vedno izrazitejših podnebnih sprememb, ki prinašajo pogostejše in silovitejše nevihte, postaja zanašanje na znanstveno nedokazane metode vplivanja na razvoj vremena tvegano. Naravna moč in energija nevihtnih sistemov močno presegata človekovo zmožnost lokalnega vplivanja v oblakih,« opozarja Arso.
Nemška meteorološka služba izrecno navaja, da učinkovitost posipavanja oblakov s srebrovim jodidom ni znanstveno dokazana. Podobno je francoska meteorološka služba po večletnih raziskavah ocenila, da ni znanstvenih dokazov za učinkovitost operativne obrambe pred točo, so sporočili iz Arsa.
V agenciji za okolje so še dodali, da njihovo mnenje podpirajo tudi različni slovenski strokovnjaki, ki so svoja stališča navedli v posvetu o izvajanju letalske protitočne obrambe. Ta posvet je bil v Državnem svetu Republike Slovenije organiziran leta 2023.
Lučka Kajfež Bogataj z ljubljanske biotehniške fakultete je na posvetu opozorila, da so nekatere tuje študije (npr. v Švici) pokazale možnost, da lahko posipanje kinetično energijo toče celo poveča. Jože Rakovec z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko je izpostavil fizikalne težave.
Zaradi viharnega mešanja zraka v nevihtnih oblakih je po njegovih ugotovitvah reagent nemogoče zanesljivo zadržati na pravem mestu. Branko Gregorčič (Arso) je na posvetu izpostavil, da je v nevihtne procese vpete preveč energije, da bi človek z lokalnimi posegi dosegel večje spremembe.
V času vedno izrazitejših podnebnih sprememb, ki prinašajo pogostejše in silovitejše nevihte, postaja zanašanje na znanstveno nedokazane metode vplivanja na razvoj vremena tvegano, še opozarjajo v Arsu. In dodajajo, da naravna moč in energija nevihtnih sistemov močno presegata človekovo zmožnost lokalnega vplivanja v oblakih.
Občine so prve, ki se morajo soočiti s posledicami podnebnih sprememb in naravnih nesreč. Hkrati imajo pri odzivanju omejene pristojnosti in finančne vire. »Zato je pomembno, da država in lokalne skupnosti pri oblikovanju ukrepov delujejo usklajeno,« pravijo v Skupnosti občin Slovenije. Toda ali država in lokalne skupnosti delujejo usklajeno na področju protitočne obrambe?
Skupnost občin Slovenije je namreč v preteklosti to vprašanje večkrat obravnavala, pravi generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar.
»Opažamo več razprav o prilagajanju na podnebna tveganja, več pozornosti, namenjene preventivnim ukrepom, ter večje zanimanje za iskanje rešitev, ki bi zmanjšale škodo,« pravi generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar.
Dodaja, da je skupnost tudi na Generalštab Slovenske vojske naslovila pobudo za preučitev možnosti, da bi letalsko obrambo pred točo izvajala Slovenska vojska z ustrezno prilagojenimi zmogljivostmi. Predvsem z vidika večje preglednosti in gospodarne porabe javnih sredstev.
»Leta 2024 smo ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano posredovali tudi pobudo za razširitev sistema letalske obrambe pred točo na območje Posavja, in sicer po zgledu severovzhodne Slovenije, kjer ta sistem že izvajajo,« pravi Vidmarjeva.
Ministrstvo je del predlogov upoštevalo, med drugim tudi širitev območja izvajanja obrambe na območje Prekmurja. »Pri drugih vprašanjih je poudarilo, da gre za strokovna in sistemska vprašanja, ki zahtevajo širše medresorsko usklajevanje,« pojasnjuje Vidmarjeva.
Iz Generalštaba Slovenske vojske je skupnost prejela odgovor, da letala PC-9M niso ustrezno opremljena za izvajanje letalske protitočne obrambe in da bi zanjo potrebovali ustrezno opremo, spremembe letal in usposabljanje posadk.
»Ob tem so pojasnili tudi, da so njihove letalske zmogljivosti v celoti zasedene zaradi izvajanja osnovnih nalog Slovenske vojske, zato v trenutnih razmerah nimajo razpoložljivih virov za izvajanje tovrstne dejavnosti,« še odgovarja Vidmarjeva.
V Skupnosti občin Slovenije se zavedajo, da neposredno škodo zaradi toče utrpijo predvsem občani, kmetje in gospodarstvo, občine pa se nato soočajo s posledicami na lokalni ravni. Hkrati se zavedajo, da so strokovna mnenja glede učinkovitosti letalske obrambe pred točo različna, pravi Vidmarjeva.
»Ne glede na razpravo o protitočni obrambi ocenjujemo, da bo v prihodnje ključnega pomena predvsem celovit pristop, ki bo vključeval preventivo, ustrezne sisteme spremljanja in opozarjanja, prilagajanje kmetijske pridelave, zavarovalne mehanizme ter učinkovito pomoč po naravnih nesrečah,« še dodaja Vidmarjeva.
Omenja še, da niti odzivi občin na potrebe po protitočni obrambi niso enotni.
»Občine na območjih, na katerih je uvedena protitočna obramba oziroma na katerih je škoda zaradi toče pogostejša, praviloma podpirajo izvajanje ukrepov, saj jih razumejo kot enega od načinov zmanjševanja tveganj. Druge občine opozarjajo predvsem na vprašanja glede dokazane učinkovitosti sistema, financiranja in delitve odgovornosti med državo ter lokalnimi skupnostmi.«
Tudi ministrstvo za kmetijstvo je po besedah Vidmarjeve navedlo, da zaradi odsotnosti dokazov o učinkovitosti obrambe pred točo s posipanjem nevihtnih oblakov širitev takšne obrambe na celotno Slovenijo ter v finančno breme vseh državljanov ni opravičljiva.
»Različni pogledi so razumljivi, saj se občine soočajo z različnimi stopnjami izpostavljenosti vremenskim ujmam in različnimi finančnimi zmožnostmi. Iz razprav v Skupnosti občin Slovenije, je mogoče izpostaviti skupno stališče občin, da mora biti sistem pregleden, strokovno utemeljen in finančno vzdržen. Hkrati mora država pri financiranju prevzeti pomemben del odgovornosti,« je jasna Vidmarjeva.
Celja na seznamu letenja protitočnih letal ni. Knežje mesto ima v bližnjem Levcu letališče, s katerega bi lahko vzletala letala, če bi bila organizirana protitočna obramba. Zakaj Celje torej ni vključeno v sistem letalske protitočne obrambe?
»Območje izvajanja protitočne obrambe je opredeljeno v okviru državnega sistema oziroma javnega naročila ministrstva za kmetijstvo in trenutno zajema občine v Pomurju, Podravju ter občine Slovenske Konjice, Zreče in Podvelka,« pravijo na Mestni občini Celje.
Sistem je financiran tako, da država prispeva del sredstev, preostanek zagotovijo vključene občine. Za državno sofinanciranje mora biti v sistem vključenih najmanj petdeset odstotkov občin na ›branjenem‹ območju,« so nam še odgovorili iz Mestne občine Celje. Toda še enkrat – zakaj Celja v tem sistemu ni?
»V Mestni občini Celje doslej nismo prejeli oziroma obravnavali pobude pristojnega ministrstva ali širše medobčinske pobude za razširitev branjenega območja na Celjsko, zato tudi brez ustreznih strokovnih podlag in analiz težko presojamo o smotrnosti izvajanja tega ukrepa na območju naše občine,« so nam odgovorili iz občine.
Niti možnost uporabe Letališča Celje za vzletanje letal za protitočno obrambo doslej ni bila predmet obravnave v Mestni občini Celje, dodajajo v občini.
»O tehnični in operativni izvedljivosti takšnih poletov bi morali presojati upravljavec letališča, izvajalec protitočne obrambe ter pristojni državni organi,« so še dodali.
V Občini Šentjur so na naša vprašanja, ali so dobili kakšno pobudo, da bi bila protitočna obramba tudi na tem območju, odgovorili, da tovrstnih pobud ne beležijo.
»Na tem področju pričakujemo celostne strokovne usmeritve na državni ravni, na podlagi katerih bo mogoče oblikovati skupne strategije za celotno državo. Gre namreč za izjemno nepredvidljive lokalne vremenske pojave, ki seveda niso vezani na občinske meje.«
Dodajajo še, da pričakujejo, da se stroka uskladi o primernem oziroma ekološko sprejemljivem načinu protitočnega obrambnega sistema. Iz občine so nam poslali tudi mnenje ministrstva za obrambo glede izvajanja ukrepa pred nekaj leti.
Kot so zapisali v šentjurski občini, je tudi iz priloženega dokumenta razvidno, da »na tem področju ni poenotene strategije«.
Gre za mnenje Uprave RS za zaščito in reševanje, iz katerega je mogoče razbrati, da sta bolj pomembna spodbujanje prebivalstva k zavarovanju premoženja ali uporaba protitočnih mrež v primeru kmetijskih pridelkov. V mnenju je še zapisano, da sicer uprava podpira varne, ekološko nesporne načine obrambe, ki ne onesnažujejo zraka, vode in hrane.
VIR: https://svet24.si/
| Dolžina: | 12 minutno branje |
| Objavljeno: | 31. Jul. 2026 |