Najnovejša gibanja v državnem proračunu

Akumuliran primanjkljaj v prvih sedmih mesecih leta 2026 znaša 1.321 milijonov evrov oziroma 355,5 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani.

Proračunski odhodki so bili v obdobju januar – julij 12,3 odstotka višji od primerljivega obdobja lani, dosegli pa so 58 odstotkov načrtovanih odhodkov. Prihodki so dosegli 57,3 odstotka načrtovanih in so bili za 9,4 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Proračunski primanjkljaj za mesec julij je znašal 123,1 milijona evrov in je glede na lanski julij nižji za 22,8 milijona evrov.

Proračunski odhodki

Državni proračun je za investicije v obdobju januar - julij 2026 namenil 756,5 milijona evrov, kar je 23,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji delež teh izdatkov je namenjen nakupu in gradnji osnovnih sredstev, in sicer v višini 539,9 milijona evrov. Del sredstev v višini 223 milijonov evrov smo namenili za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, kar je 41,5 odstotka več kot lani.

Investicijski transferi so bili v tem obdobju prav tako višji, in sicer za 100,2 milijona evrov. Glavnina povišanja se nanaša na investicijske transfere javnim zavodom, predvsem v zdravstvu in šolstvu.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo namenili 1,3 milijarde evrov, kar je 10,5 odstotka več kot v primerljivem lanskemu obdobju.

V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun v prvih sedmih mesecih prispeval 1,4 milijarde evrov, kar je 8,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del proračunskega transferja – 1,1 milijarde evrov – odpade na pokojninsko blagajno. Glede na lani je ta višji za 2,5 odstotka, kar je posledica rasti števila upokojencev, uskladitve pokojnin in izplačila letnega dodatka za upokojence. Za stabilizacijo financiranja zdravstvenega varstva je bilo namenjeno 202,6 milijona evrov, kar je 63,9 milijona evrov več kot v lanskem primerljivem obdobju.

Proračunski prihodki

Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prihodki. V sedmih mesecih so znašali 7,8 milijarde evrov in so za 7,8 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju.

Prilivi od davka na dodano vrednost, ki je glavni davčni vir, so dosegli 3,5 milijarde evrov oziroma 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Z dohodnino smo prejeli 1,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka več kot lani. Akontacija dohodkov od zaposlitve je bila višja za 6,2 odstotka. Rast teh prihodkov poganja visoka zaposlenost ter pritisk na rast plač. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. V prvih sedmih mesecih so občine prejele za 67,5 milijona evrov oziroma 7,2 odstotka več sredstev kot lani.

Prihodki od trošarin so znašali 890 milijonov evrov, kar je 40 milijonov evrov manj kot lani. Nižji so bili prilivi od trošarin na energente in na tobak, prilivi od trošarin na alkohol pa so bili višji.

Zbrali smo še 1,2 milijarde evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 20,7 odstotka več kot lani. Rast prihodkov je posledica pozitivnega poračuna za leto 2025 in višjih akontacij v letu 2026. 

VIR: Ministrstvo za finance, Direktorat za proračun ter ekonomsko in fiskalno politiko