AIPA v Sarajevu, rekordna tudi slovenska filmska prisotnost

Direktor AIPA Gregor Štibernik bo v okviru strokovnega programa CineLink Industry Days sodeloval na panelu o avtorskih pravicah in kolektivnem upravljanju, slovenska režiserka in scenaristka Sonja Prosenc pa na razpravi o vplivu umetne inteligence na filmski in AV sektor. Močna bo tudi slovenska prisotnost na filmskih platnih: na letošnjem festivalu bo prikazanih kar 16 filmov in ena serija s slovensko udeležbo, kar je največ doslej.

32. Sarajevski filmski festival bo med 14. in 21. avgustom 2026 ponovno združil filmske ustvarjalce, producente, strokovnjake in predstavnike AV sektorja iz regije in širše. Pomemben del festivala predstavlja CineLink Industry Days, ki se je uveljavil kot osrednje regionalno stičišče filmske industrije, letos pa bodo prvič v njegovem uradnem strokovnem programu posebno pozornost namenili tudi avtorskim pravicam in položaju AV ustvarjalcev.

Za pravičnejši položaj AV ustvarjalcev

Direktor AIPA Gregor Štibernik bo 20. avgusta sodeloval na panelu Authors’ Rights, Copyright Law and Collective Management: The Road to a Fair Ecosystem, ki ga v sodelovanju s CineLinkom soorganizira Združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA).

Razprava bo namenjena vprašanju, kakšno zakonodajno in institucionalno okolje je potrebno za učinkovito priznavanje, varstvo in uveljavljanje pravic AV avtorjev ter kakšno vlogo imajo pri tem kolektivne organizacije. Poseben poudarek bo na razmerah na Zahodnem Balkanu, kjer AV ustvarjalci v številnih državah še vedno nimajo primerljivega položaja z avtorji na področju glasbe in niso ustrezno udeleženi pri prihodkih, ki nastajajo z uporabo njihovih del.

»Vključitev avtorskih pravic in kolektivnega upravljanja v uradni strokovni program Sarajevskega filmskega festivala je pomemben korak naprej. Ustvarjalna in gospodarska moč AV sektorja se lahko dolgoročno razvijata le v okolju, v katerem so pravice ustvarjalcev učinkovito zaščitene in jim zagotavljajo pravično plačilo za uporabo njihovih del. Izkušnje Slovenije kažejo, da lahko dobro delujoče kolektivno upravljanje pri tem odigra pomembno vlogo, zato se veselim odprte izmenjave izkušenj s kolegi iz regije,« poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik.

Na panelu bodo poleg Štibernika sodelovali še Lidia Radlińska iz poljske organizacije ZAPA, Melina Alagić iz Združenja filmskih ustvarjalcev Bosne in Hercegovine ter generalni sekretar severnomakedonske organizacije AZAS Kiril Gjozev. Razpravo bo vodila generalna sekretarka SAA Cécile Despringre.

Tudi o umetni inteligenci in prihodnosti ustvarjalnosti

Istega dne bo sledil še panel AI in the Film and Audiovisual Sector: A Threat or a Tool?, posvečen vplivu umetne inteligence na filmsko in AV ustvarjanje. Med sodelujočimi bo tudi priznana slovenska scenaristka in režiserka Sonja Prosenc.

Razprava bo izhajala iz vloge avtorjev kot temelja ustvarjalnosti in kulturne raznolikosti ter se osredotočila na priložnosti in izzive, ki jih AV sektorju prinaša uporaba umetne inteligence. Sodelujoči bodo med drugim razpravljali o pomenu učinkovitega varstva avtorskih pravic, vplivu novih tehnologij na delo in prihodke ustvarjalcev ter razlikah pri uvajanju umetne inteligence med zahodno in jugovzhodno Evropo.

Rekordna slovenska prisotnost na filmskih platnih

Močna slovenska prisotnost v Sarajevu letos ne bo omejena le na strokovni program. V različnih festivalskih sklopih bo na ogled 16 filmov in ena serija s slovensko udeležbo, kar je po podatkih Slovenskega filmskega centra doslej najštevilčnejša slovenska udeležba na Sarajevskem filmskem festivalu.

Med osrednjimi slovenskimi filmi bo Vse, kar je narobe s tabo scenaristke in režiserke Urše Menart, ki bo 16. avgusta v tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov doživel svetovno premiero. V isti program so se uvrstile še štiri slovenske manjšinske koprodukcije: 17 režiserke Kosare Mitić, Male stvari Zvonimirja Jurića, Skejtanje ni za punce Dine Dume ter Sramota in denar Visarja Morine.

V dokumentarnem tekmovalnem programu bo mednarodno premiero doživel film Ko pridem ven režiserja Metoda Pevca, predstavila pa se bo tudi slovenska manjšinska koprodukcija Planina režiserjev Biljane Tutorov in Petra Glomazića.

Svetovno premiero bo v programu Open Air Premiere doživel tudi Izgubljeni sin scenarista in režiserja Darka Štanteta, v istem programu pa bosta prikazana še Skriti ljudje Mihe Hočevarja in slovenska manjšinska koprodukcija Virus patološke dobrote Predraga Ličine.

Slovenska dela bodo prisotna tudi v kratkem igranem programu, kjer bosta prikazana Kozmonavti Lea Černica in manjšinska koprodukcija Nihče ni nič rekel Tamare Todorović. V programu Teen Arena bo svetovno premiero doživel Gajin svet – Sledi mi režiserja Petra Bratuše, tretji del priljubljene filmske serije, ki zaokrožuje prvo slovensko filmsko trilogijo po skoraj šestih desetletjih. V istem programu bo na sporedu tudi kratki film Psi brez sanj režiserja Hanisa Bagashova, ki je nastal v koprodukciji Severne Makedonije in Slovenije. Na festivalu se bo predstavila tudi slovenska serija Trezor v režiji Matevža Luzarja.

V program polnočnih projekcij se je uvrstila slovenska manjšinska koprodukcija Razpoka v ledu scenaristke in režiserke Maje Miloš. V tekmovalnem programu študentskih kratkih filmov bodo prikazali tudi kratki film Sosed slovenskega študenta režije na beograjski Fakulteti za dramske umetnosti Dana Grabnarja.

Slovenski ustvarjalci tudi v programu CineLink

Slovenska prisotnost sega tudi v razvojni in strokovni del festivala. Slovenski filmski center bo v okviru CineLinka skupaj s Sarajevskim filmskim festivalom že petič podelil nagrado Female Voices CineLink Award, članica žirije pa bo tudi direktorica SFC Nataša Bučar.

V koprodukcijsko tržnico CineLink Co-Production Market se je uvrstil projekt Prepovedani sadež scenaristke in režiserke Urške Djukić Lecamus, med projekte v poprodukciji dokumentarni film O koncu sveta režiserja Jakoba Kreseta, v programu CineLink Drama pa bo sodeloval slovenski projekt Verižna reakcija, pod katerega se podpisujejo Grega Švabič, Mirta Švabič in Jaka Šuligoj, ki je tudi režiser. V programu Talents Sarajevo sta bila med 632 prijavljenimi izbrana tudi slovenski režiser Matic Štamcar in igralka Suzana Krevh.

Rekordna zastopanost slovenskih del ter sodelovanje slovenskih ustvarjalcev in strokovnjakov v različnih segmentih festivala tako potrjujeta močno prisotnost slovenskega AV sektorja v regionalnem prostoru, tako na filmskih platnih kot v razpravah o pogojih, v katerih bodo AV dela nastajala in njihovi ustvarjalci delovali v prihodnje. 

VIR: Zavod AIPA