Rekordni milijoni prav v volilnem letu: Katera občina jih bo dobila največ?

Pred lokalnimi volitvami se v slovenskih občinah skoraj po pravilu zgostijo gradbena dela, asfaltiranje cest, urejanje trgov in odpiranje novih objektov.

Za župane so dokončane naložbe ena najbolj oprijemljivih oblik predvolilne kampanje. Letos bi lahko bil ta pojav še izrazitejši.

Država je občinam do konca julija nakazala rekordnih 234,1 milijona evrov, od tega kar 144,6 milijona za naložbe.

Investicijskega denarja je bilo za skoraj 84 milijonov evrov več kot v istem obdobju lani.

Predvolilna gradbišča po Sloveniji

Nova cesta, prenovljen vrtec, kanalizacija, zdravstveni dom ali energetsko obnovljena šola imajo v lokalni politiki posebno vrednost.

Volivec jih vidi. Župan lahko pred njimi stopi pred kamere, prereže trak in pokaže, kaj je občina naredila v njegovem mandatu.

Zato zadnji meseci pred lokalnimi volitvami tradicionalno prinesejo več otvoritev in poudarjanja občinskih naložb.

Letos pa temu političnemu koledarju sledi tudi izjemen tok denarja iz državnega proračuna.

Analiza Svet24 kaže, da je država od januarja do konca julija občinam nakazala 234,1 milijona evrov tekočih in investicijskih transferjev.

To je največ v primerljivem obdobju najmanj od leta 2016 in 45 milijonov evrov več kot lani.

Še precej večji preskok se skriva pri naložbah.

Investicijski transferji so se z lanskih 61 milijonov povzpeli na 144,6 milijona evrov. V enem letu so se povečali za 83,7 milijona oziroma 137 odstotkov.

Tekoča nakazila so se medtem zmanjšala s 128,1 na 89,5 milijona evrov.

Celotno letošnje povečanje tako prihaja iz denarja, ki se lahko na terenu spremeni v gradbišča in dokončane projekte.

Velenje skoraj petkrat višje, Ljubljana skoraj dvakrat

Razlike so najbolj očitne pri posameznih občinah.

Velenje je v prvih sedmih mesecih lani prejelo 2,7 milijona evrov državnih transferjev. Letos jih je 13,3 milijona.

Povečanje znaša kar 10,6 milijona evrov.

Za velikim skokom stojijo predvsem projekti pravičnega prehoda Savinjsko-šaleške regije in energetske naložbe. 

Približno 7,3 milijona evrov nakazil je povezanih s Skladom za pravični prehod in prestrukturiranjem Savinjsko-šaleške regije, ter še 3,9 milijona z naložbami v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.

Ljubljana je v enakem obdobju lani prejela 9,4 milijona evrov, letos pa 18,8 milijona. S tem je največja prejemnica državnih transferjev med slovenskimi občinami.

Ravne na Koroškem so s 4,5 milijona prišle na deset milijonov, Slovenj Gradec pa s 3,5 na skoraj osem milijonov evrov.

Pri teh številkah razlogi niso povsod enaki. V Velenju izstopata prestrukturiranje premogovne regije in energetika, na Koroškem obnova po ujmah, v Ljubljani pa različni večji investicijski programi.

Toda rezultat je enak. V občine letos prihaja bistveno več investicijskega denarja kot lani.

Največ Ljubljani, Velenju in Mariboru

Če pogledamo samo skupno višino nakazil, vodi Ljubljana z 18,8 milijona evrov.

Sledi Velenje s 13,3 milijona, Maribor je prejel 11,6 milijona, Ravne na Koroškem deset milijonov in Slovenj Gradec osem milijonov evrov.

Črnomelj je prejel 4,5 milijona, Koper štiri milijone, Preddvor, Zagorje ob Savi in Kočevje pa po približno 3,7 milijona evrov.

Tudi tukaj velika številka sama po sebi še ne pove, zakaj je občina denar dobila.

Ljubljana ima skoraj 300.000 prebivalcev in veliko več projektov kot večina drugih občin, medtem ko lahko že ena večja naložba manjšo občino močno dvigne na lestvici.

Zato so še bolj zanimivi razlogi, zaradi katerih država denar nakazuje.

41 milijonov samo za obnovo lokalne infrastrukture

Največja posamezna postavka znaša 60,2 milijona evrov in je namenjena uravnoteženju razvitosti občin. Gre za zakonsko določen sistem financiranja razvojnih nalog občin.

Drugi veliki tok je neposredno povezan z obnovo.

Za obnovo lokalne infrastrukture in geotehnične ukrepe je država do konca julija nakazala 41,1 milijona evrov.

Ko smo prišteli še druge postavke, ki so po uradnem nazivu povezane z odpravljanjem posledic naravnih nesreč in zmanjševanjem poplavne ogroženosti, je takšnega denarja približno 49,8 milijona evrov.

Toda niti obnova po poplavah ne pojasni celotnega rekorda.

Če teh skoraj 50 milijonov odštejemo od investicijskih transferjev, ostane približno 95 milijonov evrov za druge naložbe.

To je samo po sebi bistveno več od vseh investicijskih transferjev v prvih sedmih mesecih lani.

Med največjimi postavkami je še 17,9 milijona evrov prek Eko sklada, 17 milijonov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, 12,5 milijona za skupne občinske uprave, 9,9 milijona za sisteme odpadnih voda, 7,2 milijona iz požarnega sklada in 5,5 milijona za naložbe v javne zdravstvene zavode.

Takšnega toka denarja še ni bilo

Primerjava z zadnjim desetletjem pokaže, kako močno letošnje leto odstopa.

Leta 2016 so občine od januarja do konca julija prejele približno 68 milijonov evrov državnih transferjev. Leta 2022 jih je bilo 165 milijonov, leta 2024 okoli 188 milijonov, lani 189,1 milijona.

Letos je znesek dosegel 234,1 milijona evrov.

Pri investicijskih transferjih je razlika še večja. Leta 2016 jih je bilo 34,5 milijona evrov. Dosedanji rekord je država dosegla leta 2024 s 87,1 milijona.

Letos jih je 144,6 milijona.

Zneski niso prilagojeni za inflacijo, vendar letošnjega skoka ne ustvarja desetletje rasti cen.

Investicijski transferji so se samo med lanskim in letošnjim letom povečali za 137 odstotkov.

Rekord prav v letu lokalnih volitev

Časovno se investicijski val ujema z začetkom najbolj vidnega dela lokalne predvolilne tekme.

Volitve bodo 15. novembra, volilna opravila pa se začnejo 7. septembra.

V prihodnjih tednih bodo zato aktualni župani predstavljali projekte, s katerimi želijo upravičiti nov mandat.

Med občinami z močnim povečanjem transferjev izstopajo tudi Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec.

Del letošnjih rekordnih državnih nakazil bo na terenu viden prav v tem času.

To ne pomeni, da je vlada projekte tik pred volitvami na novo izbrala ali denar razdelila glede na politične interese.

Velik del sredstev izvira iz programov, o katerih so država, občine in evropske institucije odločale že prej. Nekateri projekti so v pripravi več let.

Toda politični učinek denarja nastane takrat, ko projekt dobi asfalt, fasado ali otvoritveni trak.

Volivec praviloma ne vidi datuma odločbe o evropskem sofinanciranju ali pogodbe, podpisane dve leti prej. Vidi novo cesto, obnovljeno šolo ali gradbišče, ki raste nekaj tednov pred volitvami.

In letos bo takšnega denarja bistveno več.

Do konca julija so občine dobile skoraj 84 milijonov evrov več investicijskih transferjev kot lani. To je največji investicijski tok v najmanj enajstih letih.

Zato bodo letošnje lokalne volitve potekale v nekoliko drugačnem okolju kot prejšnje.

Župani ne bodo pred volivce stopali samo s svojimi programi za naslednja štiri leta, ampak marsikje tudi z rekordno količino državnega denarja, ki se prav zdaj spreminja v ceste, objekte in druga vidna gradbišča.

Žan Urbanija
vir: svet24.si/