Slovenija zmanjšuje dolg, izgublja pa korak pri znanju

»Razvojnikova LinkedIn objava, ki je v zadnjem času pritegnila največ pozornosti, povzema lani objavljeno raziskavo Evropske komisije o položaju diplomantov: koliko zaslužijo ob prvi zaposlitvi in po petih letih dela, kako zadovoljni so z življenjem in kariero ter kakšne priložnosti jim ponujajo delodajalci. Nekateri rezultati govorijo Sloveniji v prid, drugi razkrivajo nezadovoljstvo pod površjem. 

Mladi so precej zadovoljni s kakovostjo študija v Sloveniji, vendar si želijo več praktičnih vsebin in manj predavanj ex cathedra. Diplomanti so zelo zadovoljni tudi z življenjem v Sloveniji, precej manj pa s svojim položajem na delovnem mestu. Raziskava je pokazala, da skoraj polovica diplomantov svojo poklicno pot začne na manj zahtevnih delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi. Kljub temu je njihova začetna bruto plača nekoliko višja od evropskega povprečja diplomantov. Težava nastane pozneje, saj mladi v Sloveniji na tej ravni predolgo obtičijo. 

V evropskem povprečju se plače diplomantov v prvih petih letih dela zvišajo za 21 odstotkov, na Norveškem in Irskem celo za 32 odstotkov. V Sloveniji se zvišajo le za desetino, kar je najmanj v EU. Enako rast sicer beleži Avstrija, vendar tam diplomanti začnejo z bistveno višjo plačo. Mladi tako niso nezadovoljni s svojo službo, temveč s plačo, možnostmi napredovanja in pomanjkanjem občutka, kam jih njihovo delo vodi. To je zaušnica za podjetja, hkrati pa jasen napotek.« — mag. Sonja Šmuc, direktorica 

ŠTEVILKA, KI POVE VSE: 46,3 

Slovenija je v zadnjem letu naredila pomemben korak pri zmanjševanju javnega dolga. Ob koncu prvega četrtletja 2026 je javni dolg znašal 64,8 % BDP, kar je 4,8 odstotne točke manj kot leto prej. Še pomembneje: dolg se ni zmanjšal zgolj v razmerju do BDP, temveč tudi nominalno. 

Slovenski javni dolg je ob koncu prvega četrtletja 2026 znašal 46,3 milijarde evrov, leto prej pa 47,2 milijarde. To Slovenijo postavlja v precej drugačen položaj kot večino EU. Evropsko povprečje javnega dolga se je v istem obdobju povečalo z 81,4 % na 82,9 % BDP, v evrskem območju pa z 87,2 % na 88,9 %. 

Slovenija je zabeležila tretje največje znižanje javnega dolga v EU, takoj za Grčijo in Ciprom: 

• Slovenija je v enem letu zmanjšala dolg za 4,8 odstotne točke BDP.
• Evropsko povprečje se je povečalo, Slovenija pa se je gibala v nasprotno smer.
• Pomembno je, da padec ni posledica zgolj rasti BDP, saj se je zmanjšal tudi dejanski znesek dolga.

Preberite članek



V FOKUSU

Dve leti brez premika pri digitalnih veščinah

Digitalna preobrazba gospodarstva in javne uprave je lahko uspešna le, če ji sledi tudi prebivalstvo. Podatki za leto 2025 kažejo, da se je Slovenija pri osnovnih digitalnih veščinah v zadnjih dveh letih praktično ustavila. Medtem ko je evropsko povprečje močno napredovalo, je Slovenija ostala skoraj na istem mestu. Delež prebivalcev z vsaj osnovnimi digitalnimi veščinami je v Sloveniji znašal 46,5 %, evropsko povprečje pa 60,4 %.

Razlika se je tako povečala z 8,9 odstotne točke leta 2023 na 13,9 odstotne točke leta 2025. V dveh letih je Slovenija s 22. mesta med 27 državami članicami padla na 26. mesto. V fokusu so:
 

• osnovne digitalne veščine prebivalstva,
• napredne digitalne veščine,
• rast deleža IKT strokovnjakov,
• vprašanje, zakaj se Slovenija pri digitalni pismenosti ne premika skupaj z Evropo.

Posebej zgovoren je podatek, da je delež IKT strokovnjakov med zaposlenimi sicer zrasel z 3,8 % na 4,5 %, vendar ostaja pod evropskim povprečjem 5,0 %.
 
Preberite članek

ANALIZA

Diplomanti z omejenimi priložnostmi

Slovenija letno izobrazi več kot 15.000 diplomantov, vendar jim po diplomi ne ponuja enako konkurenčnih priložnosti kot razvitejši evropski trgi. Slovenski diplomanti so s študijem zadovoljni, še bolj pa izstopa njihovo visoko zadovoljstvo s kakovostjo življenja (87 %). Težava nastopi pri prehodu na trg dela. Rast dohodka slovenskih diplomantov med prvim in petim letom po diplomi znaša le 10 %, evropsko povprečje pa 21 %. V fokusu so:
 

• 2.212 € bruto mesečni dohodek slovenskega diplomanta v 1. letu po diplomi,
• 2.436 € v 5. letu – le 10 % rast,
• evropsko povprečje: 2.189 € → 2.648 €, oziroma 21 % rast,
• zadovoljstvo s študijem: 3,7/5,
• zadovoljstvo s kakovostjo življenja: 87 %, nad evropskim povprečjem 80 %,
• zadovoljstvo z delom: 66 %, pod evropskim povprečjem 68 %.

Največ nezadovoljstva diplomantov je povezanega prav s plačo in možnostmi napredovanja. Zato odhod v tujino za del mladih strokovnjakov ni zgolj vprašanje življenjskega sloga, temveč tudi racionalna karierna odločitev. Slovenija tako tvega izgubo človeškega kapitala, v katerega je skozi izobraževalni sistem že veliko vložila.

Preverite analizo

Ostanite na tekočem z najnovejšimi analizami in razvojnimi priporočili Inštituta Razvojnik. Vabljeni k prijavi na naše e-novice: https://www.razvojnik.si/#newsletter

Osnovne informacije | Inštitut Razvojnik

Inštitut Razvojnik je slovenski think tank, ki deluje kot neodvisna analitično-raziskovalna platforma za oblikovanje boljših javnih politik in reševanje ključnih razvojnih izzivov Slovenije. Temelji na načelih neodvisnosti, analitičnosti, liberalnosti in transparentnosti, vse analize in orodja pa so javno dostopni.

Njegovo poslanstvo je prispevati k sprejemanju bolj premišljenih odločitev, ki krepijo družbeno blaginjo in dobrobit ljudi. Vizija inštituta je Slovenija z višjim življenjskim standardom, večjo samostojnostjo ljudi ter vključujočo in odporno družbo.

Inštitut vodi misel:

»Dobre odločitve gradijo boljše življenje.«

Þ     Spletna stran: www.razvojnik.si 

VIR: Inštitut Razvojnik