Evropska sredstva za okrevanje in odpornost – Skupaj do cilja: boljša protipoplavna varnost

Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor so večji poplavni dogodki v Sloveniji v obdobju od leta 1990 do 2021 povzročili za več kot dve milijardi evrov škode. Samo v obdobju med letoma 2010 in 2021 je škoda zaradi večjih poplavnih dogodkov dosegla skoraj poldrugo milijardo evrov. Na podlagi tega ministrstvo ocenjuje, da se v Sloveniji srečujemo z okoli 120 milijonov evrov neposredne škode kot posledice poplav. Ob upoštevanju dodatne posredne škode, kot so izpad prihodkov gospodarskih subjektov, propad podjetij, prekinjene infrastrukturne in komunikacijske povezave ter druge dolgoročne posledice, se skupna letna škoda ocenjuje na okoli 150 milijonov evrov. Poplavni dogodek avgusta 2023, ki je sam povzročil za približno tri milijarde evrov neposrednih škod oziroma okoli 10 milijard evrov po metodi PDNA (Post-Disaster Needs Assessment oziroma ocena škode, izgub in potreb po obnovi po naravni nesreči), bo v dolgoročnih statističnih analizah bistveno vplival na večletno povprečje škode zaradi poplav.

Slovenija je poplavno ogroženost in vplive plazov, ki pogosto spremljajo dolgotrajne in intenzivne padavine, naslovila tudi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.  

Z evropskimi sredstvi, namenjenimi državam članicam za okrevanje po pandemiji covida-19, je ministrstvo, pristojno za okolje, v sodelovanju z Direkcijo Republike Slovenije za vode izvedlo reformo za dvig protipoplavne varnosti in naložbo za zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče.

Krepitev preventive za dvig protipoplavne varnosti - reforma

Reforma je obravnavala poplavno ogroženost, ki je za Slovenijo eno najpomembnejših tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami.

Država je v tem okviru sprejela Načrt za obvladovanje poplavne ogroženosti za obdobje 2023–2027, ki vsebuje cilje in ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav. Načrt predstavlja skupek 18 porečnih načrtov zmanjševanja poplavne ogroženosti, ki vključujejo vseh 86 identificiranih območij pomembnega vpliva poplav. Načrt predstavlja podlago za načrtovanje in izvedbo projektov.

Mejnik, povezan z izvedbo reforme, je bil del drugega zahtevka za plačilo, ki ga je Evropska komisija (EK) v celoti izplačala decembra 2023.

Zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče – naložba

Cilj naložbe je bil zmanjšati poplavno ogroženost in nevarnost pred plazovi. V okviru naložbe je bila izdelana ocena poplavne nevarnosti v povodjih Republike Slovenije in izvedenih 18 projektov za boljšo varnost pred poplavami in pet projektov za zmanjšanje nevarnosti plazov ter vzpostavljen centralni informacijski sistem za spremljanje voda, ki bo deloval v okviru nacionalnega vodarskega nadzornega centra – NaCe.

Za izvedbo naložbe je v okviru NOO rezerviranih nekaj več kot 141 milijonov evrov Mehanizma za okrevanje in odpornost (Mehanizem), od tega 51 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 90 milijonov evrov posojil.

Izvedeni protipoplavni projekti:

• Zmanjšanje poplavne ogroženosti Dravograda – prvi sklop,
• Gradnja zadrževalnika na Črnem potoku v občini Logatec,
• Dograditev in nadvišanje visokovodnega nasipa desni breg Mure v občinah Ljutomer in Križevci,
• Protipoplavne ureditve Dajnice-Šmarjeta-Škofja Vas v mestni občini Celje,
• Protipoplavne ureditve Koprivnice-območje Dobrove v mestni občini Celje,
• Protipoplavne ureditve Savinje-območje Polul v mestni občini Celje,
• Protipoplavne ureditve Voglajne-območje Čreta v mestni občini Celje,
• Protipoplavne ureditve Ločnice-območje Zagrada v mestni občini Celje,
• Protipoplavna ureditev območje pomembnega vpliva poplav Železniki,
• Visokovodni nasip v Vučji vasi občini Križevci,
• Protipoplavna ureditev na reki Vipavi – obrtna cona Batuje,
• Zmanjšanje poplavne ogroženosti Šmarjeških Toplic,
• Zmanjšanje poplavne ogroženosti na povodju Kobile v občini Šentjernej,
• Dograditev in nadvišanje nasipa Krog-Petanjci v občini Tišina, 
• Ureditev suhih zadrževalnikov v občini Izola,
• Protipoplavne ureditve na območju Renč,
• Protipoplavne ureditve na povodju Sotle v občini Brežice,
• Šentjur - faza G - izgradnja prodnih pregrad.

Izvedeni projekti za izboljševanje varnosti pred plazovi:

• Plazenje v zaledju naselja Koroška Bela v občini Jesenice,
• Sanacijska dela na plazu Laze pri Leskovici v občini Gorenja vas Poljane,
• Plaz Gradišče nad Prvačino v mestni občini Nova Gorica,
• Plaz Slano Blato v občini Ajdovščina,
• Plaz Macesnik v občini Solčava.

Mejnik, povezan z oddajo naročil za protipoplavne projekte, je bil del petega zahtevka za plačilo, ki ga je EK izplačala aprila 2026. Mejnik, povezan z oceno poplavne varnosti v povodjih Republike Slovenije in cilji, povezani s projekti za zaščito pred poplavami in plazovi, pa bodo vključeni v zadnji zahtevek za plačilo Mehanizma, ki ga bo Slovenija v Bruselj poslala do 30. septembra 2026. 

VIR: Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, Ministrstvo za okolje in prostor