Državni svet z dvema zakonodajnima pobudama in številnimi predlogi

Z dnevnega reda so umaknili razpravo o predlogu mnenja k Predlogu zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, na dnevni red pa uvrstili dve zakonodajni pobudi: Predlog novele Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Gradbenega zakona.

Svetniki so se uvodoma seznanili z irskim predsedovanjem Svetu Evropske unije, ki ga je predstavila veleposlanica Caroline Phelan. Omenila je, da gre za prvo predsedovanje njihove države, odkar je irski jezik postal uradni jezik Evropske unije. Poudarila je tri stebre, na katerih temelji irsko predsedovanje, posebej pa izpostavila, da mora EU krepiti skupne vrednote ter znotraj skupnosti in v okviru finančnega okvira iskati kompromise. Irska podpira nadaljnjo širitev EU in podporo Ukrajini, kohezija pa je po mnenju veleposlanice tisti mehanizem, ki lahko največ prispeva k enakosti v Evropi. Barbara Jermol Marcinčák iz Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji je z dodatnimi podatki dopolnila predstavitev veleposlanice. 

Širši krog obmejnih problemskih območij

Na dnevnem redu seje sta bili kar dve zakonski pobudi. Predlog novele Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je predstavil predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. Poudaril je, da gre za vsebinsko ozko in ciljno usmerjeno spremembo, ki ne posega v večje število členov zakona, temveč spreminja ureditev meril za določitev obmejnih problemskih območij. Sedanjim merilom se dodaja novo – gostota prebivalstva, nižja od 50 odstotkov slovenskega povprečja. Občina bi morala ob tem še vedno neposredno mejiti na obmejno občino. Predlog odgovarja predvsem na položaj redko poseljenih občin, ki se soočajo z demografskimi in razvojnimi težavami, vendar jih veljavna merila ne uvrščajo med obmejna problemska območja. Pridobitev tega statusa je pomembna, saj imajo ta območja prednost pri ukrepih razvojnih politik in pri pridobivanju sredstev na javnih razpisih. 

Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs je dodala, da bo novela omogočila bolj celovito in pravično določanje obmejnih problemskih območij. Sprememba Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja obstoječima alternativnima meriloma – slabši prometni dostopnosti in visokemu deležu območij Natura 2000 – dodaja tretje merilo: gostoto poselitve, nižjo od 50 odstotkov slovenskega povprečja. S tem naj bi sistem zajel tudi izrazito redko poseljene občine, kjer razpršena poselitev otežuje in draži zagotavljanje infrastrukture in javnih storitev ter poglablja demografske in razvojne težave. Po simulaciji na podatkih iz leta 2024 bi se lahko dodatno vključilo šest občin,  Bloke, Cerknica, Sodražica, Idrija, Železniki in Ljubno. Status obmejnega problemskega območja je pomemben zaradi dostopa do posameznih razvojnih spodbud in možnosti dodatnih točk na javnih razpisih. Novela drugih meril ne spreminja in tudi ne povečuje skupnega obsega sredstev, temveč želi z novim kriterijem doseči pravičnejše razvojne možnosti, ohranjanje poseljenosti in večjo gospodarsko vitalnost obmejnih območij.

Večja vloga občin pri legalizaciji starejših objektov

Državni svetnik Leopold Pogačar je predstavil Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Gradbenega zakona, s katerim želi Državni svet po odločbi Ustavnega sodišča ponovno urediti možnost pridobitve dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Gre za vsebinsko razmeroma kratko novelo, ki v zakon dodaja dva nova člena – 146.a in 146.b člen. Prvi določa pogoje za pridobitev dovoljenja za objekte, ki so pred 1. januarjem 2005 obstajali v bistveno enakem obsegu in namembnosti, drugi pa ureja mnenje občine o prostorski sprejemljivosti takšnega objekta. Ključna novost glede na prejšnjo ureditev je vključitev občin in drugih pristojnih, ki dajejo mnenje, s čimer se krepi varstvo kmetijskih in gozdnih zemljišč, naravnih bogastev, okolja in drugih varovanih območij. Njen namen ni splošna legalizacija črnih gradenj, temveč omogočiti ureditev pravnega statusa starejših objektov tam, kjer je njihova ohranitev prostorsko in okoljsko sprejemljiva ter ni v nasprotju z javnim interesom. 

Veliko vprašanj in svetniških pobud

Tokratna seja Državnega sveta je bila še posebej bogata s svetniškimi vprašanji in pobudami, ki so posegle na zelo različna področja – od zdravstva in socialnega varstva, stanovanjske politike in kmetijstva. Državni svetniki so opozorili na vrsto konkretnih težav iz prakse ter na Vlado in pristojna ministrstva naslovili predloge za njihove sistemske rešitve.

Državni svetnik Leopold Pogačar je opozoril, da znižanje cen zdravstvenih storitev za leto 2026 dodatno obremenjuje že podfinancirano primarno zdravstvo. Vlado in Ministrstvo za zdravje poziva k prilagoditvi financiranja dejanskim stroškom, saj bi posledice lahko občutile občine kot ustanoviteljice zdravstvenih domov, predvsem pa pacienti zaradi slabše dostopnosti storitev.

Državna svetnica Monika Ažman je izpostavila položaj socialno ogroženih dolžnikov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jim sedanja ureditev ne omogoča odpisa, odloga ali obročnega plačila dolga. Vlado in ZZZS sprašuje o ponovni uvedbi teh možnosti ter o številu dolžnikov, višini dolgov in uspešnosti izterjave.

Državna svetnica Jasmina Opec Vöröš je predlagala spremembo ureditve lekarniških koncesij, ki skupno podeljevanje omogoča le sosednjim občinam. Povezovanje naj bi bilo mogoče tudi med občinami, ki ne mejijo neposredno druga na drugo, kadar to narekujejo potrebe prebivalcev in lokalne razmere, predvsem zaradi ohranjanja podružničnih lekarn na podeželju.

Državna svetnica Monika Ažman je v imenu Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide predstavila tudi pobudo za sistemsko ureditev stacionarne hospic oskrbe. Predlagana sta preoblikovanje Hiše Ljubhospic v javni zavod ter postopna vzpostavitev nacionalne mreže hospicev, kar bi zagotovilo stabilnejše financiranje in enotne standarde oskrbe.

Državni svetnik Marko Lotrič je izpostavil potrebo po večji zastopanosti podjetništva in obrtništva na nacionalni televiziji ter spodbudah za kakovostne oddaje, kakršna je bila Podjetno naprej. Namen je zlasti mladim približati podjetniške zgodbe, poklice, znanje in inovacije, ob doslednem spoštovanju uredniške neodvisnosti RTV Slovenija.

Državni svetnik Matej Slapar je predstavil dve pobudi. Prva se nanaša na sistemsko sofinanciranje protipotresnih sanacij občinskih javnih stavb, predvsem najbolj ogroženih šol, vrtcev in drugih objektov. Z drugo predlaga finančne spodbude za vgradnjo dvigal v starejše večstanovanjske stavbe, s poudarkom na starejših, invalidih, gibalno oviranih in socialno šibkejših etažnih lastnikih.

Državni svetnik Marko Staroveški je v imenu Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavil predlog za združitev pristojnosti pri upravljanju divjadi in zavarovanih živalskih vrst, zlasti velikih zveri. Upravljanje zavarovanih vrst bi prenesli z okoljskega na kmetijsko ministrstvo, kar naj bi omogočilo hitrejše odzivanje ob škodah in jasnejšo odgovornost ob spoštovanju pravil varstva narave.

Državni svetnik Anton Medved je v imenu iste komisije izpostavil padec odkupnih cen mleka, ki mu ni sledilo primerljivo znižanje cen v trgovinah. Komisija zahteva analizo, kako se vrednost razdeli med kmeta, odkupovalca oziroma zadrugo, mlekarno in trgovca, ter ukrepe za preglednejšo in pravičnejšo porazdelitev prihodkov v mlečni verigi.

Finančni načrt za prihodnji dve leti

Državni svet je po usklajevanju z Ministrstvom za finance uskladil predlog finančnega načrta v višini 4,65 milijona evrov za leto 2027 in 4,88 milijona evrov za leto 2028. Največ sredstev je namenjenih plačam zaposlenih ter izplačilom za delo državnih svetnikov, sledijo materialni stroški in investicije.

Med pomembnejšimi načrtovanimi izdatki so zamenjava računalnikov za svetnike novega mandata in posodobitev strežnikov v letu 2027, leto pozneje pa zamenjava dotrajanega službenega vozila. Višji stroški plač so povezani predvsem s plačno reformo in načrtovanim postopnim zapolnjevanjem delovnih mest v okviru kadrovskega načrta, materialni stroški pa med drugim vključujejo tudi pripravo strokovnih podlag za ustanovitev pokrajin.

Vse točke dnevnega reda, o katerih so državni svetniki glasovali, so se zaključile s sprejetjem predlaganih sklepov. 

VIR: Državni svet