Pogled strokovnjaka: Kako hkrati znižati davke in odpraviti primanjkljaj

• Izdatki države so se med letoma 2019 in 2025 povišali za 14 milijard EUR oziroma 66 %, medtem ko je BDP zrasel za 50 %. Samo v predvolilnem letu 2025 so se povečali za 11,6 % oziroma 3,6 milijarde EUR.
• Če bi vlada dosledno spoštovala zavezo iz koalicijske pogodbe, da rast izdatkov ne preseže ciljne inflacije, bi država že leta 2028 ustvarila presežek, leta 2030 pa 2 milijardi EUR oziroma več kot 2,2 % BDP.
• Ta presežek zadošča za korenito davčno razbremenitev. Predlagana reforma bi neto plačo pri minimalni plači dvignila za približno 15 %, pri povprečni za 9 %.

Zakaj je prilagoditev nujna

Primerjava z obdobjem po finančni krizi je poučna. Med letoma 2014 in 2017 izdatki države sploh niso rasli, ostali so pri približno 19 milijardah EUR, BDP pa se je v istem času realno povečal za 14 %. Po pandemiji se delež izdatkov ni vrnil na predkrizno raven, ampak se je lani znova dvignil na skoraj 50 % BDP. Prihodki so se sicer povečali za dve in pol odstotni točki BDP, a primanjkljaj je leta 2025 kljub temu znašal 2,5 % BDP oziroma skoraj 1,8 milijarde EUR. Dolg države znaša 46 milijard EUR; izkušnja 2008–2013, ko se je v šestih letih skoraj početveril, kaže, kako hitro se lahko na videz varna zadolženost sprevrže v tveganje.

Scenarij izdatkov po funkcijah države

Priročnik ne predlaga linearnega rezanja. Izhaja iz vprašanja, kaj je država dolžna zagotavljati, in izdatke razvrsti po mednarodni klasifikaciji funkcij države (COFOG). Izdatki za obrambo ter javni red in varnost bi rasli hitreje od cilja, izdatki za vse tri ravni izobraževanja za četrtino hitreje, pokojnine in zdravstvo skladno z rastjo BDP, socialni transferji z inflacijo. Na drugi strani bi se znižali izdatki za splošne ekonomske zadeve in subvencije (-20 %), varstvo okolja in kulturo (-25 %), rekreacijske, športne in druge družbene storitve (-40 %) ter splošne storitve javne uprave (-10 %). Skupaj bi izdatki do leta 2030 zrasli za 14,2 %.

Alternativni predlog davčne reforme

Predlog izhaja iz enostavnega davčnega načela: obdavčevati ne smemo stroškov, ki so potrebni za ustvarjanje dohodka. Splošna olajšava pri dohodnini zato ni stvar politične presoje, ampak davčno priznani strošek preživetja zavezanca. Iz tega sledi tudi njena višina: raven kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, ki so decembra 2025 znašali 643,41 EUR mesečno oziroma 7.914 EUR letno ob upoštevanju inflacije za leto 2026, z vsakoletnim usklajevanjem.

Ključni element je, da ista olajšava velja tudi za socialne prispevke delojemalca. Tudi ti so »prisilna« dajatev, povezava med vplačili in pravicami pa je šibka: pri zdravstvu je ni niti teoretično, nadomestila se odmerjajo od plače, pri pokojninah pa odmera temelji na pokojninski osnovi in ne na dejanskih prispevkih. Ker se prispevki po enotni stopnji 23,1 % plačujejo od prvega evra dalje, torej tudi od dohodkov, prenizkih za dohodnino, ima ta sprememba največji učinek – 1,76 milijarde EUR.

Iz istega nesorazmerja izhaja kapica za prispevke delojemalca pri najvišji pokojninski osnovi. Kapica za prispevke delodajalca je predlagana pri dveh povprečnih bruto plačah in bi zaradi stisnjene porazdelitve plač zajela le okoli 5 % zaposlenih; njen namen je znižati nesorazmerno visok strošek dela pri višjih plačah. Predlagana je še odprava 50-odstotne dohodninske stopnje, ki prinaša malo prihodkov, v mednarodnih primerjavah pa Slovenijo uvršča med davčno nekonkurenčna okolja.

Pri davku od dohodka pravnih oseb predlog sledi logiki nižjih stopenj ob širši osnovi: odprava olajšav razen olajšave za izgube preteklih let, znižanje stopnje na 15 % (raven sedanje efektivne stopnje) ter nižje stopnje za manjša podjetja (12,5 % za srednja, 10 % za mala, 7,5 % za mikro).

Skupni učinek je ocenjen na 2,3 milijarde EUR v letu uvedbe in 2,7 milijarde EUR leta 2030. Za popolno odpravo primanjkljaja avtor predlaga dodatno omejitev rasti izdatkov v zadnjih dveh letih mandata in postopno uvedbo zahtevnejših sprememb šele z letom 2028.

Kaj reforma pomeni za plače

Učinek ni enakomeren po plačni lestvici in tudi ni progresiven v eno samo smer. Največ pridobijo najnižje plače: ker se prispevki po enotni stopnji 23,1 % danes plačujejo tudi od dohodkov, ki so prenizki za dohodnino, razširitev splošne olajšave na prispevke delojemalca pri minimalni plači dvigne neto plačo za približno 15 %. Pri povprečni plači je učinek približno 9 %, pri dveh povprečnih plačah pa se zniža na 5,5 %, ker olajšava predstavlja manjši delež dohodka. Pri treh povprečnih plačah se učinek znova okrepi na približno 11 %, tokrat zaradi kapice za prispevke delojemalca. Na strani delodajalca kapica pri dveh povprečnih bruto plačah zniža skupni strošek dela za približno 0,5 %, pri treh povprečnih plačah pa za 4,5 %; po oceni avtorja bi tako postavljena kapica zaradi stisnjene porazdelitve plač zajela le okoli 5 % zaposlenih.

Opomba: Razredi bruto plače so določeni tako, da je v vsakem približno enako število zaposlenih, pri čemer smo najvišji razred razdelili na pet podrazredov. Višine plač po razredih ustrezajo podatkom SURS za oktober 2025, povečanih za napovedano rast plač v letu 2026. Povprečna mesečna bruto plača v letu 2027 je ocenjena na 2.855 EUR, minimalna pa na 1.513 EUR. Plačni razredi pod minimalno plačo verjetno vključujejo predvsem zaposlene, ki v mesecu zajema podatkov niso delali za polni delovni čas (na primer, so bili zaposleni za krajši delovni čas, za dopolnilno zaposlitev, so se zaposlili sredi meseca) ali pa so del meseca prejemali dohodke, ki ne bremenijo delodajalca (na primer nadomestilo za daljšo bolniško odsotnost ali za starševsko varstvo), zato smo najnižji razred iz prikaza izpustili. Strošek delodajalca je bruto plača delavca in socialni prispevki, ki jih plača delodajalec.

Pogled Razvojnika:

Avtor sam pravi, da gre za eno od možnosti in za “intelektualno provokacijo”. Vrednost analize in priročnika je v tem, da razpravo o javnih financah premakne od splošnih lamentacij k številkam, ki jih je mogoče preveriti in spremeniti. Zato skupaj z dokumentom objavljamo tudi interaktivno orodje na spletni strani in simulacijsko orodje v Excelu, ki ga lahko prenesete. Vsakdo lahko prilagodi parametre svojim pogledom na posamezne skupine izdatkov in davčno reformo ter vidi, kaj to pomeni za primanjkljaj in dolg do leta 2030.

Uporabi interaktivno simulacijsko orodje za fiskalno prilagoditev na tej povezavi!

Viri: dr. Janez Šušteršič, RE-FORMA d.o.o., Priročnik za vodenje fiskalne politike, september 2026. Podatki: SURS, OECD, Eurostat, ZPIZ, FURS, AJPES, UMAR. 

VIR: Intštitut Razvojnik