Izšla je nova knjiga o dvorcu Novo Celje: Procesi spominjanja in pozabe

Knjiga je nastala kot nadaljevanje večletnega projekta Procesi spominjanja in pozabe, ki se je leta 2024 najprej uresničil v obsežni dokumentarno-umetniški razstavi v prostorih dvorca. Hkrati je knjiga tudi nekakšno nadaljevanje monografije dr. Polone Vidmar Dvorec Novo Celje: lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini, izdane leta 2024, ki predstavlja zgodovino dvorca od njegovih začetkov do leta 1930. Nova publikacija pa se posveča obdobju od leta 1930 do leta 1981 - času, ko je nekdanja plemiška rezidenca postala zdravstvena in socialna ustanova.

Obdobje, ki ga knjiga obravnava, je bilo v zgodovini Novega Celja zelo raznoliko. Po letu 1930 je v dvorcu delovala ustanova za duševno bolne, med drugo svetovno vojno je služil kot vojaška bolnišnica oziroma lazaret, po vojni pa je postal bolnišnica za zdravljenje pljučnih bolezni. Leta 1970 je del kompleksa prevzel dom za obnemogle občane, leta 1981 pa je dvorec dokončno prenehal delovati.

Publikacija temelji na večletnem zbiranju dokumentov, fotografskega gradiva in pričevanj ljudi, ki so bili z Novim Celjem povezani kot prebivalci, zaposleni, pacienti ali njihovi svojci. Pomemben del knjige predstavljajo osebne pripovedi, ki zgodovinskemu dogajanju dodajo človeško razsežnost. Iz njih izvemo tudi o vsakdanjem življenju v nekoč skoraj samooskrbnem kompleksu, o delu, druženju, kulturnih prireditvah, šolanju otrok, delavnicah in drugih dejavnostih, ki so potekale v Novem Celju.

Posebnost knjige je tudi povezovanje zgodovinskega in umetniškega pogleda. Dokumentarno gradivo dopolnjujejo sodobne likovne intervencije osmih umetnikov, ki so se na različne načine odzvali na zgodovino, prostor in zgodbe, povezane z dvorcem. Knjiga tako ne ostaja zgolj pri dokumentiranju preteklosti, ampak odpira tudi prostor za sodobno umetniško interpretacijo in razmislek o odnosu do dediščine, spomina in pozabe.

Knjiga je nastala v sodelovanju med ZKŠT Žalec, Medobčinsko splošno knjižnico Žalec in Muzejem novejše zgodovine Celje. Pri nastanku publikacije so sodelovali mag. Alenka Domjan (umetnostna zgodovinarka, kustosinja in pobudnica projekta), Uroš Govek (strokovni sodelavec v ZKŠT Žalec), Karmen Kreže (vodja domoznanskega oddelka v MSK Žalec) in dr. Marija Počivavšek (vodja oddelka za muzejsko gradivo v MNZC).

Predstavitev knjige je bila 17. septembra v dvorcu Novo Celje in je potekala kot pogovor z ustvarjalci publikacije. V pogovornem večeru, ki ga je usmerjala Nastija Močnik Petek (ZKŠT Žalec) so sodelovali mag. Alenka Domjan, Uroš Govek, Karmen Kreže in dr. Marija Počivavšek, svoje spomine na življenje in delo v Novem Celju pa je z obiskovalci delila tudi Mija Hribar, ki je leta 1962 kot mlada medicinska sestra prišla na otroški oddelek. Dogodek sta z glasbo dopolnila flavtistka Monika Volarič in kitarist Mario Kurtjak, ki delujeta kot Duo Akolada.

Knjiga Dvorec Novo Celje: Procesi spominjanja in pozabe tako ohranja del zgodovine, ki je bil dolga desetletja zapisan predvsem v arhivskih drobcih in spominih posameznikov. Obenem pa opozarja, da zgodovina poleg velikih prelomnic zaobsega tudi vsakdanje življenje ljudi, njihove odnose, delo in osebne zgodbe. Prav ti spomini danes pomagajo ponovno osvetliti obdobje, ko je bilo Novo Celje živahen in pomemben del življenja v teh krajih. Ali kot je rekel eden od pričevalcev, prava oaza sredi Spodnje Savinjske doline. 

VIR: https://o-sta.si/