Preveč tekstila, premalo ponovne uporabe: prednostni red mora postati praksa, ne le določba na papirju

Prejšnji teden smo v Mariboru na Mali tržnici odprli pomembno vprašanje: kaj se zgodi s tekstilom, ki ga ne potrebujemo več – in kaj moramo narediti, da bo čim več še uporabnega dejansko ostalo v uporabi?

Razprava sogovornikov je pokazala, da pri ponovni uporabi ne gre samo za zbiranje. Ponovna uporaba potrebuje prostor, ljudi, znanje, sortiranje, popravila, skladiščenje, logistiko in predvsem sistem, ki izdelek pripelje do novega uporabnika.

Zato potrebujemo infrastrukturo na državni ravni, ki bo preprečila nastajanja odpadkov, vzpostavila ponovno uporabo, posledično pa privedla do varčevanja z energijo in zmanjševanja podnebnih vplivov. Ključne pogoje za vse našteto mora vzpostaviti in podpreti država. Brez sistemskih rešitev posamezne občine in organizacije namreč težko naredijo preboj.
Sogovorniki so se strinjali, da ima Maribor za tovrsten preboj dobre temelje. Ima ljudi z izkušnjami in znanjem, ki iz dneva v dan dokazujejo, da ponovna uporaba deluje. A čas je za nadgradnjo. Prebivalci Maribora (in ostalih slovenskih mest) ne potrebujejo še enega zabojnika. Potrebujejo sistem, prostor in povezovanje.

Projekt K-PPU (MERIMO, KAR PREPREČIMO)želi to vrzel zmanjšati z merjenjem preprečenih količin in njihovim prevodom v prihranke energije, materialov in emisij.

Hvala, ker boste projektu namenili pozornost, spremljali njegove aktivnosti ter pomagali širiti zgodbe in dobre prakse na področju ponovne uporabe in trajnosti. Z veseljem se bomo odzvali na povabila k tematskim intervjujem, pogovorom ali sodelovali pri pripravi prispevkov ter po potrebi zagotovili dodatne informacije, sogovornike in gradiva.

Na Mali tržnici Maribor je v okviru projekta K-PPU – MERIMO, KAR PREPREČIMO potekala okrogla miza »Preveč tekstila: kaj nas to stane?«, na kateri so sogovornice razpravljale o tem, zakaj ločeno zbiranje tekstila še ne pomeni njegove ponovne uporabe in kje se danes izgublja največ okoljskega, energetskega in materialnega potenciala še uporabnih izdelkov. 

Dr. Marinka Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda je izpostavila merilno vrzel. Sistem dobro meri nastale in obdelane odpadke, bistveno slabše pa učinke izdelkov, ki zaradi ponovne uporabe sploh niso postali odpadek. Projekt K-PPU zato razvija pristop, s katerim se preprečene količine povezujejo z ocenjenimi prihranki energije, materialov in emisij. 

Liudmyla Kulichenko, predstavnica Dress for Success Maribor je opozorila na razliko med donacijo in dejansko ponovno uporabo. Prevzeto oblačilo mora biti pregledano, sortirano, po potrebi očiščeno ali popravljeno, ustrezno skladiščeno in povezano z naslednjim uporabnikom. Brez teh korakov lahko tudi kakovosten tekstil hitro postane presežek. 

Nataša Matijevič, Mestne nepremičnine (Mestna občina Maribor) je poudarila prostorsko in infrastrukturno dimenzijo. Ponovna uporaba potrebuje urejene prostore za sprejem, pregled, sortiranje, začasno skladiščenje in distribucijo ter jasno logistiko in odgovornosti. 

Iris Virtič, Pupillam – Zelena japka pa je predstavila konkretno izkušnjo Male tržnice, kjer zbiranje in izmenjava oblačil že potekata. Lokalna praksa kaže, da interes za ponovno uporabo obstaja, hkrati pa tudi, da ob pomanjkanju prostora, logistike ali uporabnikov še uporaben izdelek hitro zdrsne v recikliranje, izvoz ali odstranjevanje. 

Sklep razprave: hierarhijo mora država aktivno udejanjati Sogovorniki so poudarili, da mora biti prednostni red ravnanja z odpadki spoštovan že na ravni državnih politik, financiranja, infrastrukture in merjenja učinkov. Preprečevanje nastajanja odpadkov in priprava za ponovno uporabo morata imeti dejansko prednost pred recikliranjem, drugo predelavo in odstranjevanjem. Če se javna sredstva, infrastruktura in kazalniki še naprej osredotočajo predvsem na že nastale odpadke, ostajata preprečevanje in ponovna uporaba sistemsko podprta bistveno slabše, čeprav lahko ustvarjata neposredne prihranke materialov, energije in emisij. 

Ključno sporočilo okrogle mize je bilo, da ponovna uporaba ni dopolnilna dejavnost ob sistemu ravnanja z odpadki, ampak praktično izvajanje najvišjih stopenj hierarhije. Če želimo merljive podnebne in energetske učinke, morajo temu slediti državne politike, razpisi, infrastruktura in kazalniki. 

Projekt »MERITI, KAR PREPREČIMO: PONOVNA UPORABA KOT ENERGETSKI IN PODNEBNI UKREP« (K-PPU) sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Podnebnega sklada. Kontakt za medije: Okoljsko raziskovalni zavod (ORZ) | Projekt K-PPU – MERIMO, KAR PREPREČIMO 

Avtor fotografij: Center ponovne uporabe

VIR: OKOLJSKO RAZISKOVALNI ZAVOD