Marko Lotrič na 3. Gorenjskem razvojnem forumu: Podeželje mora biti prostor prihodnosti

Med osrednjimi gosti in govorci so bili poleg predsednika Državnega sveta Republike Slovenije Marka Lotriča tudi ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs in državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo Velislav Žvipelj.

Uvodni prispevek na temo »Razvojni izzivi in priložnosti slovenskega podeželja« je imel predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. Prihodnost podeželja je predstavil skozi tri vprašanja: kdo lahko o razvoju odloča, kakšne možnosti za življenje imajo ljudje in katere priložnosti lahko podeželje ustvari.

Kot pomemben korak v smeri decentralizacije Slovenije je izpostavil selitev sedeža Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj v Maribor.

»Država lahko svoje ustanove, delovna mesta in znanje umešča tudi drugam,« je poudaril in dodal, da bo resnična decentralizacija zaživela, ko bodo skupaj z institucijami bliže ljudem prihajale tudi pristojnosti, sredstva in možnost odločanja.

Pomemben del nagovora je namenil tudi ustanovitvi pokrajin, za katero si Državni svet prizadeva že več let. Po njegovih besedah številni razvojni izzivi presegajo meje posameznih občin, kar so pokazale tudi poplave avgusta 2023.

»O njihovih mejah in imenih se bomo lažje dogovorili, ko bomo jasno vedeli, čemu jih ustanavljamo,« je dejal Lotrič. Pokrajine bi po njegovem lahko pomagale povezati prometne poti, javne storitve, razvojne projekte in gospodarstvo v celoto, ki presega zmogljivosti ene same občine.

Drugi ključni poudarek njegovega nastopa je bila kakovost življenja na podeželju.

»Kakovost življenja ne sme biti odvisna od poštne številke,« je poudaril. Dostop do zdravstva, šolstva, prometnih povezav, stanovanj, digitalne infrastrukture in delovnih mest je po njegovih besedah pomemben predvsem za to, da imajo mladi razlog ostati v domačem okolju.

Ob tem je opozoril tudi na gospodarski in razvojni potencial podeželja. Priložnosti vidi v povezovanju tradicionalnega znanja z raziskavami, inovacijami in sodobnimi tehnologijami, v lokalni predelavi, kratkih dobavnih verigah, digitalizaciji, rokodelstvu, trajnostnem turizmu in kulturni dediščini.

»Ko govorimo o prihodnosti podeželja, pravzaprav govorimo o prihodnosti Slovenije. O državi, v kateri človeku ni treba izbirati med domačim krajem in dobro prihodnostjo.«

Lotrič je ob koncu poudaril, da mora biti skupni cilj ustvarjanje pogojev za življenje in razvoj v vseh delih države: »Naš cilj naj bo podeželje, v katerem bodo ljudje želeli ostati, se vanj vračali in vanj vlagali.«

VIR: Državni svet