Na Mednarodnem astronavtskem kongresu 2026 predstavljamo potencial slovenskega vesoljskega sektorja
Mednarodni astronavtski kongres velja za največji in najpomembnejši svetovni dogodek na področju vesolja. Vsako leto združuje ključne deležnike globalnega vesoljskega sektorja ter privabi več kot 10.000 udeležencev. Program zajema širok spekter tem s področij znanosti, akademskega raziskovanja, industrije in razvoja vesoljskih tehnologij. Udeležencem omogoča vpogled v najnovejše dosežke, izmenjavo znanja, mreženje ter vzpostavljanje novih strokovnih povezav in mednarodnih partnerstev.
Med pomembnimi podporniki in razstavljavci na kongresu so vodilne vesoljske agencije, med njimi Evropska vesoljska agencija (angleško European Space Agency - ESA), Korejska uprava za aeronavtiko in vesolje (KASA), Japonska agencija za raziskovanje vesolja (JAXA), Italijanska vesoljska agencija (ASI), Kanadska vesoljska agencija, Britanska vesoljska agencija in Savdska vesoljska agencija, pa tudi številna mednarodna podjetja, kot so Lockheed Martin, Airbus, Thales Alenia Space, Blue Origin, VAST, BAE Systems in Axiom Space.
Slovenski paviljon predstavlja priložnost za predstavitev znanja, inovacij in tehnoloških rešitev slovenskih podjetij ter raziskovalnih institucij mednarodni vesoljski skupnosti. Udeležba na kongresu omogoča krepitev prepoznavnosti slovenskega vesoljskega sektorja, navezovanje poslovnih in raziskovalnih stikov ter iskanje priložnosti za sodelovanje na mednarodnih trgih in v prihodnjih vesoljskih projektih.
Na Slovenskem paviljonu se predstavljajo:
S sodelovanjem na Mednarodnem astronavtskem kongresu Slovenija krepi svojo prisotnost v globalnem vesoljskem ekosistemu ter odpira nove možnosti za povezovanje slovenskega znanja, raziskav in gospodarstva z mednarodnimi partnerji.
Slovenija je sodelovala v razpravi o prihodnosti raziskovanja vesolja in vlogi Evrope pri njegovem nadaljnjem razvoju. Zastopala jo je Tanja Permozer, vodja Vesoljske pisarne, ki je skupaj z vodilnimi predstavniki evropskih vesoljskih agencij razpravljala o strateških prednostnih nalogah Evrope, njeni avtonomiji ter možnostih mednarodnega sodelovanja.
Tanja Permozer je poudarila, da evropska avtonomija ne sme pomeniti zapiranja pred svetom, temveč sposobnost Evrope, da samostojno opredeli svoje prednostne naloge in dolgoročno vizijo raziskovanja vesolja.
Po njenem stališču mora Evropa jasno določiti lastno smer razvoja, graditi zmogljivosti, ki ji omogočajo uresničevanje njenih ciljev, ter hkrati ostati odprta za mednarodno sodelovanje. Prav povezovanje z drugimi državami in partnerji je pomembno za izmenjavo znanja, razvoj novih tehnologij in uresničevanje zahtevnih vesoljskih projektov.
Tak pristop odpira vprašanje, kako vzpostaviti ravnotežje med razvojem evropskih zmogljivosti, samostojnim odločanjem o strateških prioritetah in sodelovanjem v širši mednarodni vesoljski skupnosti.
Na panelu so sodelovali tudi generalni direktor Evropske vesoljske agencije Josef Aschbacher, direktor Španske vesoljske agencije Juan Carlos Cortés, predstavnik vodstva Italijanske vesoljske agencije Mario Ospito, direktor Francoske vesoljske agencije (CNES) François Jacq, direktorica Britanske vesoljske agencije Rebecca Evernden ter direktor Nemškega letalsko-vesoljskega centra (DLR) Walter Pelzer.
Razprava je bila osredotočena na vprašanje, kakšno vlogo želi Evropa prevzeti pri prihodnjem raziskovanju vesolja ter kako lahko zagotovi ustrezen dostop do ključne vesoljske infrastrukture in zmogljivosti. Med osrednjimi temami so bili dostop do nizke Zemljine orbite, evropska vloga pri raziskovanju Lune in Marsa ter vprašanje, kako naj Evropa v vse bolj konkurenčnem mednarodnem vesoljskem okolju opredeli svoje dolgoročne cilje.
Poseben poudarek je bil namenjen evropski strateški avtonomiji. Razpravljavci so obravnavali vprašanje, v kolikšni meri mora Evropa razvijati lastne zmogljivosti in samostojno določati smer svojega vesoljskega razvoja ter kako lahko ob tem ohranja in krepi sodelovanje z mednarodnimi partnerji.
Sodelovanje Slovenije v razpravi z vodilnimi predstavniki evropskih vesoljskih agencij potrjuje pomen aktivnega vključevanja Slovenije v strateški dialog o prihodnosti evropskega vesoljskega sektorja.
V času, ko raziskovanje Lune in Marsa, dostop do vesoljske infrastrukture ter razvoj novih tehnologij postajajo vse pomembnejše teme mednarodnega sodelovanja, je bistveno, da Evropa opredeli skupne cilje in najde učinkovite načine za povezovanje nacionalnih zmogljivosti.
Slovenija s sodelovanjem na Mednarodnem astronavtskem kongresu prispeva k razpravi o prihodnjih usmeritvah evropskega vesoljskega sektorja ter krepi svojo vključenost v mednarodne pobude in partnerstva na področju raziskovanja vesolja.
V torek je Slovenija sodelovala na srečanju vodij držav podpisnic sporazumov Artemis Accords (angleško Artemis Accords Principals’ Meeting), ki je potekalo ob robu kongresa. Slovenijo je zastopala Maruška Strah, slovenska predstavnica na ravni Principals, ki je izrazila podporo mednarodnemu sodelovanju med državami s podobnimi cilji ter poudarila pomen vključevanja vseh partnerjev v razvoj globalnega vesoljskega ekosistema.
Srečanje je bilo namenjeno pregledu dosedanjega dela, potrditvi skupnih usmeritev in opredelitvi konkretnih nadaljnjih korakov za krepitev sodelovanja med podpisnicami. Udeleženci so razpravljali o podpori državam, ki šele razvijajo svoje vesoljske zmogljivosti, širjenju priporočil za odgovorno ravnanje v vesolju ter možnostih za uveljavljanje načel Artemis Accords v širših mednarodnih forumih.
Srečanje je bilo vsebinsko pomembno in je določilo konkretne rezultate za leto 2026 ter ambiciozen načrt dela za leto 2027, ko bo gostiteljske naloge prevzela Nemčija.
Po podatkih organizatorjev se je srečanja udeležilo nekaj več kot 40 držav osebno, dodatnih 15 držav pa se je pridružilo na daljavo. Takšna udeležba predstavlja nov mejnik za skupnost Artemis Accords in odraža njeno rast ter vse večji pomen mednarodnega sodelovanja pri raziskovanju vesolja.
Z namenom spodbujanja aktivne udeležbe mladih v mednarodnem vesoljskem sektorju je Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in mladino ter Veleposlaništvom Republike Slovenije v Ankari pripravilo javni natečaj za podporo udeležbi treh mladih, mlajših od 35 let.
Na javnem natečaju so bili izbrani Tara Gudžulić, Alen Fink in Christian Lasalvia, ki se udeležujejo enega najpomembnejših svetovnih dogodkov na področju vesolja. Slovenija jim je s podporo pri udeležbi omogočila neposredno izkušnjo mednarodnega vesoljskega okolja ter priložnost za spoznavanje najnovejših trendov, izmenjavo znanja in navezovanje strokovnih stikov.
V okviru Slovenskega paviljona je bil organiziran tudi spremljevalni dogodek, ki se ga je udeležil veleposlanik Republike Slovenije v Turčiji Gorazd Renčelj. Dogodka se je udeležil tudi Josef Aschbacher, direktor Evropske vesoljske agencije.
Z omogočanjem udeležbe mladih na mednarodnih strokovnih dogodkih Slovenija spodbuja razvoj znanja, mednarodno povezovanje in aktivno vključevanje nove generacije v oblikovanje prihodnosti vesolja. Podpora mladim talentom je pomemben korak k ustvarjanju priložnosti za njihov strokovni razvoj ter krepitvi vloge Slovenije v mednarodni vesoljski skupnosti.
Matej Balažic, direktor BALMAR: V našem podjetju smo se prvič udeležili IAC (International Astronautical Congress) in na slovenskem paviljonu predstavili zainteresirani javnosti. Pozitivno smo bili presenečeni nad številnim obiskom, povpraševanju po naših storitvah in izdelkih ter možnih novih sodelovanjih. Ob tej priložnosti bi se želeli še posebej zahvaliti organizatorju delegacije (SPIRIT in Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport (MGDŠ)) ter Martinu Zadelu za vso njegovo pomoč in podporo. Veselimo se naslednjega IAC kongresa na Poljskem.
Manuel Robnik, SKYLABS: V podjetju SkyLabs smo se udeležili 77. Mednarodnega astronavtskega kongresa (International Astronautical Congress – IAC) v Antalyi v Turčiji, enega najpomembnejših mednarodnih dogodkov na področju vesoljske industrije. V okviru slovenskega paviljona smo predstavili naše podjetje, rešitve ter dosedanje dosežke. Z več kot 200 uspešno lansiranimi sistemi v vesolju dodatno krepimo zaupanje obstoječih in novih partnerjev ter potrjujemo naše izkušnje pri razvoju in dobavi zanesljivih rešitev za vesoljske misije.
Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo SPIRIT Slovenija za organizacijo slovenskega paviljona in podporo slovenskim podjetjem pri predstavitvi na tako pomembnem mednarodnem dogodku.
Polina Denisova, PARADIGMA-TECH: Dogodek je bil za naše podjetje zelo pomembna priložnost za krepitev obstoječih partnerstev, navezovanje novih poslovnih stikov ter srečanje s potencialnimi strankami. SPIRIT Slovenija se zahvaljujemo za to odlično priložnost in podporo pri širjenju naše mednarodne mreže.
VIR: Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
| Dolžina: | 6 minutno branje |
| Objavljeno: | 09. Oct. 2026 |