Marko Lotrič ostaja predsednik Državnega sveta

Za njegovo razrešitev je glasovalo 19 državnih svetnikov, proti pa 18. Ker je za razrešitev potrebnih najmanj 21 glasov, Lotrič ostaja na položaju predsednika Državnega sveta. Svetniki so nato obravnavali še predlog za imenovanje novega sekretarja Državnega sveta, vendar zaradi nesklepčnosti o njem niso mogli odločiti. Sejo bodo predvidoma nadaljevali 11. novembra ob 12. uri.

Predlog za razrešitev predsednika Državnega sveta Marka Lotriča

Državni svet je na podlagi razširitve dnevnega reda 43. redne seje obravnaval predlog sklepa o razrešitvi Marka Lotriča s funkcije predsednika Državnega sveta Republike Slovenije, ki sta ga vložili Interesna skupina delojemalcev in Interesna skupina negospodarskih dejavnosti. Predlog je v imenu obeh interesnih skupin predstavila državna svetnica Lidija Jerkič.

Predlagatelji so Lotriču očitali politično pristranskost, izgubo neodvisnosti ter podrejanje delovanja Državnega sveta političnim interesom. Po njihovih navedbah je Lotrič z združevanjem funkcije predsednika Državnega sveta, predsednika politične stranke Fokus, predsednika vladnega strateškega sveta za gospodarstvo in funkcij v delodajalskih organizacijah ogrozil neodvisnost in nepristranskost institucije. Očitali so mu tudi prepletanje strankarskih in institucionalnih dejavnosti, domnevno uporabo infrastrukture in sredstev Državnega sveta za politično promocijo ter neprimerno poseganje v zakonodajne postopke. Opozorili so še na domnevne nepravilnosti pri vodenju sej, kršitve poslovniških pravil, omejevanje razprave državnih svetnikov in neustrezno obravnavo njihovih pobud. Po njihovem mnenju je Lotrič s svojim ravnanjem zmanjšal zaupanje v nepristranskost Državnega sveta in ogrozil njegovo ustavno vlogo zastopnika socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov.

Marko Lotrič je očitke zavrnil kot neutemeljena namigovanja in zatrdil, da pri opravljanju funkcije ni ravnal v nasprotju s svojim poslanstvom. Poudaril je, da kot predstavnik gospodarstva zastopa interese obrtnikov in podjetnikov, ob tem pa izpostavil dosežke Državnega sveta na gospodarskem, regionalnem in mednarodnem področju. Zavrnil je očitke o oviranju dela državnih svetnikov ter pojasnil, da je zakonodajne pobude in predloge za odložilni veto obravnaval enakopravno. Priznal pa je napako pri vodenju oziroma predaji vodenja predhodne seje in se zanjo opravičil.

Njegovi podporniki so poudarjali, da predlagatelji niso predložili dovolj konkretnih dokazov o kršitvah, ki bi upravičevale predčasno razrešitev. Opozarjali so tudi, da politično udejstvovanje samo po sebi ni razlog za razrešitev predsednika Državnega sveta. Lotriču so pripisali večjo prepoznavnost in ugled institucije, prizadevanja za gospodarstvo ter številne aktivnosti doma in v tujini, nekateri pa so predlog za razrešitev označili za politično motiviran obračun. Menili so, da bi morala biti razrešitev skrajni ukrep, morebitne nepravilnosti pa bi bilo treba najprej konkretno dokazati oziroma jih poskušati odpraviti z dialogom in spremembami ravnanja.

Na tajnem glasovanju je razrešitev podprlo 19 državnih svetnikov, 18 pa jih je glasovalo proti. Ker je za razrešitev predsednika Državnega sveta potrebna večina glasov vseh državnih svetnikov, torej najmanj 21, predlog ni bil sprejet in Marko Lotrič ostaja predsednik Državnega sveta.

Imenovanje novega sekretarja Državnega sveta

Državni svetniki so obravnavali tudi predlog predsednika Marka Lotriča za imenovanje Marjana Riharja za novega sekretarja Državnega sveta. Skupina osmih državnih svetnikov je predlagala preložitev razprave in odločanja na eno od naslednjih sej, saj so bili po njihovih navedbah o kandidaturi obveščeni tik pred sejo, o predlaganem kandidatu pa niso prejeli dovolj informacij. Predlog za preložitev ni bil sprejet, zato je sledila zahteva za prekinitev seje. Po nadaljevanju so nekateri svetniki vztrajali, da pogoji za odločanje o kandidatu niso izpolnjeni. Zaradi nezadostne udeležbe pri glasovanju Državni svet tudi po več poskusih ni bil sklepčen, zato je Lotrič sejo prekinil in predlagal njeno nadaljevanje 11. novembra ob 12. uri.

Imenovanje predstavnikov v strateški svet za regionalni razvoj

Državni svet je na poziv Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj obravnaval imenovanje dveh predstavnikov in njunih namestnikov v Strateški svet Vlade Republike Slovenije za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja. Mandatno-imunitetna komisija je za predstavnika predlagala Milana Ozimiča in Matjaža Švagana, za njuna namestnika pa Dušana Strnada oziroma Marka Staroveškega. Državni svet je predlog sklepa sprejel z 31 glasovi za in brez glasu proti.

Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

Peter Dermol je Vlado Republike Slovenije vprašal o ustreznosti veljavnih predpisov in nadzora nad uporabo električnih skirojev. Predlagal je obvezno uporabo zaščitnih čelad in prižganih svetilk za vse voznike, večjo zaščito pešcev, uvedbo evidence in identifikacijskih oznak električnih skirojev, učinkovitejši nadzor nad nedovoljenimi predelavami ter ustrezno ureditev zavarovanja odgovornosti.

Leopold Pogačar je predlagal dopolnitev Zakona o gostinstvu, po kateri bi morali ponudniki kratkotrajnega oddajanja stanovanj zagotavljati dosegljivo odgovorno osebo, ki bi se lahko po potrebi pravočasno odzvala na kraju nastanitve. Pobuda se nanaša predvsem na hrup, motenje nočnega miru in druge težave pri sobivanju, ki nastajajo zaradi upravljanja turističnih nastanitev na daljavo. Pobudo so podprli tudi župani Zgornje Gorenjske.

Danijel Kastelic je predlagal uvedbo enotnega postopka za uveljavljanje pravice do sofinanciranja prilagoditve vozila za invalide ter oprostitve plačila letne dajatve in davka na motorna vozila. Upravičenci bi lahko z eno vlogo in ustreznimi dokazili uveljavljali vse tri pravice oziroma oprostitve, kar bi zmanjšalo administrativne ovire in podvajanje postopkov.

Jasmina Opec Vöröš je pozvala k sistemski ureditvi mreže, ustanoviteljstva in investicijskega financiranja osnovnih šol s prilagojenim programom. Predlagala je proučitev možnosti prenosa ustanoviteljstva šol z regijsko vlogo na državo ter celovitejše načrtovanje prostorov in investicij, da pogoji izobraževanja ne bi bili odvisni od finančnih zmožnosti posameznih občin. Kot primer je navedla prostorsko stisko Osnovne šole IV Murska Sobota, ki se kljub dograditvi prizidka še vedno spoprijema s pomanjkanjem prostora.

Branko Tomažič je zahteval pojasnila in dokumentacijo o strokovnih podlagah za določitev območij Natura 2000 ter presojah posledic varstvenega režima za lastnike zemljišč. Poudaril je potrebo po preverljivih podatkih, sorazmernih omejitvah in ustrezni obravnavi bremen lastnikov zemljišč, zlasti ob pripravi nacionalnega načrta za obnovo narave.

Državni svet je podprl vseh pet predstavljenih pobud oziroma vprašanj državnih svetnikov in jih posredoval pristojnim državnim organom v proučitev oziroma odgovor. 

VIR: Državni svet