Pri Lendavi odkrita ena največjih nezakonitih tovarn cigaret v Evropi

Finančni preiskovalci so preiskavo izvedli v jutranjih urah na podlagi poglobljene analize. Tovarna je bila postavljena v velikem kompleksu, v katerem so bili urejeni proizvodna linija in bivalni prostori za delavce. Električno energijo so pridobivali z dvema agregatoma, preiskovalci pa so odkrili tudi skladišče goriva zanju.

V tovarni je delovala linija za obdelavo surovega tobaka: tobak so rezali, vlažili, aromatizirali, barvali in ga nato sušili v rotacijski peči. V sosednjem prostoru so bili nameščeni stroj za izdelavo cigaret in dve liniji za pakiranje. Stroj za izdelavo cigaret je imel izjemno veliko zmogljivost in je bil tehnološko zelo napreden. Po grobi oceni finančne uprave bi na njem en tovornjak cigaret izdelali v dveh do treh dneh.

»Po grobi oceni je bilo v prostorih še najmanj 14 milijonov cigaret in približno 44 ton tobaka ter ves material, potreben za izdelavo cigaret: filtri, cigaretni papir, kartonske škatlice, zbirni transportni kartoni, celofan za zavijanje, lepila in kemikalije. Samo neplačana trošarina naj bi po prvi oceni znašala 2,1 milijona evrov za cigarete in pet milijonov evrov za tobak, skupaj torej več kot sedem milijonov evrov,« je povedal Dušan Pečnik iz Finančne uprave RS.

Finančni preiskovalci so že pred tem prestregli tovornjak z več kot 14 milijoni cigaret iste znamke, kot so jo izdelovali v tovarni. Če se povezava s tovarno dokaže, je treba prišteti še 2,1 milijona evrov trošarine. Skupna vrednost neplačane trošarine bi tako presegla devet milijonov evrov. Vsi zneski so navedeni brez DDV.

Podoben način delovanja finančna uprava zaznava tudi v drugih državah EU, predvsem na Slovaškem, Poljskem in Madžarskem ter v Italiji in Belgiji. Po njenih izkušnjah večina takih cigaret konča v zahodni Evropi, zlasti v Veliki Britaniji, na Irskem, v Franciji in deloma v Italiji. Tam so cene bistveno višje, saj škatlica cigaret na zakonitem trgu stane tudi do 20 evrov.

Ker so na škatlicah cigaret iz Lendave napisi v angleščini, je njihov končni cilj po besedah Pečnika verjetno Velika Britanija ali Irska.

Preiskovalci še ugotavljajo, kako so velike stroje pripeljali v objekt in kje so dobili kemikalije za obdelavo tobaka, saj jih je na trgu zelo težko najti. Vsak stroj na cigaretah pusti sled, enako velja za pakiranje v celofan, zato bodo to preverjali v mednarodni preiskavi. Preverjajo tudi, od kod je prišel tobak, vzeli pa so še vzorce goriva za agregate, da bi ugotovili njegov izvor.

Finančna uprava je o odkritju obvestila policijo, ta pa je za prevzem zadeve zaprosila Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Poleg preiskovalcev NPU v preiskavi sodeluje več kot 80 policistov in kriminalistov policijskih uprav Murska Sobota, Maribor in Celje ter Generalne policijske uprave. Predkazenski postopek usmerja Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije.

Do danes so kriminalisti opravili devet hišnih preiskav in zbrali obvestila od več kot 50 oseb. Predvsem pa so poskrbeli, da so žrtve trgovine z ljudmi na varnem.

»Nacionalni preiskovalni urad po doslej zbranih dokazih in obvestilih utemeljeno sumi, da sta osumljenca, slovenska državljana z območja PU Maribor, v sodelovanju z neznanimi sostorilci, v okviru hudodelske združbe z mednarodnim elementom, pri čemer je imel vsak od udeležencev vnaprej določeno vlogo, izvršila kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po 113. členu Kazenskega zakonika in kaznivo dejanje davčne zatajitve po 249. členu Kazenskega zakonika,« je povedal Mitja Jager, direktor Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Za trgovino z ljudmi je zagrožena kazen do 15 let zapora, za davčno zatajitev pa do 12 let zapora.

Osumljenca naj bi z neidentificiranimi sostorilci prevzela in nastanila najmanj 33 državljanov Paragvaja in enega državljana Bolgarije, da bi izkoriščala njihovo prisilno delo. Pri tem naj bi izrabila njihov podrejeni in odvisni položaj ter težke ekonomske in socialne razmere.

Po navedbah g. Jagra sta se osumljenca v hudodelski združbi, tudi prek gospodarskih družb, ki jih obvladujeta ali izrabljata, v celoti ali deloma izognila plačilu trošarin. Skupna višina neporavnanih obveznosti v obdobju največ 12 zaporednih mesecev naj bi presegla 10 milijonov evrov, kar pomeni veliko premoženjsko vrednost.

G. Jager je poudaril, da takih strojev ne more upravljati vsak, zato potrebno znanje pripisujejo večji organizirani združbi. Osumljenca sta objekte uporabljala, domačini pa razen pogostih prihodov in odhodov tovornjakov niso opazili ničesar nenavadnega.

NPU je enemu od osumljencev odvzel prostost in ga s kazensko ovadbo privedel k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki ga je po zaslišanju izpustil na prostost. Za drugim osumljencem policija intenzivno poizveduje.

Žrtvam je neznana oseba v Paragvaju ponudila dobro plačano in pošteno delo v evropski tovarni. Obljubili so jim od nekaj tisoč do 10.000 evrov mesečno. V Evropo so kot turisti prileteli prek večjih letališč in pot nadaljevali do Zagreba. Preiskovalci ocenjujejo, da so na zagrebško letališče prispeli v začetku septembra, obstaja pa sum, da to ni bila prva skupina delavcev v obratu. Tam jih je pričakal neznan moški in jih s kombijem odpeljal do obrata pri Lendavi.

Med prevozom so morali biti tiho, voznika niso smeli gledati, včasih so morali ležati na zadnjih sedežih. Kam jih peljejo, jim niso povedali. Ob prihodu v skladiščno halo jim je voznik vzel mobilne telefone in jim določil prostor za spanje.

Poslopja niso smeli zapustiti. Spali so natlačeni v prostorih brez ustreznega prezračevanja in dnevne svetlobe, zato niso vedeli niti, ali je zunaj dan ali noč. Brez telefonov niso mogli vzpostaviti stika s svojimi bližnjimi. Objekt je bil pod videonadzorom in obdan z dvojno ograjo, zato niso videli možnosti za pobeg. Strogo prepovedan jim je bil tudi vsak stik z vozniki tovornjakov in drugimi ljudmi zunaj objekta.

Hrano jim je prinašal moški, ki je prihajal tudi večkrat na dan in jim dajal navodila za delo. Do njih je bil žaljiv, zato so se ga bali. Hrane, predvsem piščančjega mesa, salam in kruha, je bilo občasno tako malo, da so bili lačni. Stranišč in tušev ni bilo dovolj.

Delali so po 12 ur na dan, pri čemer so se izmenjevali na šest ur. Za delo niso prejeli nikakršnega plačila. Od tobaka in kemikalij z močnim vonjem so bili včasih omotični.

Delavci so povedali, da se počutijo močno izkoriščene in da dela nikoli ne bi sprejeli, če bi poznali dejanske razmere. Najbolj si želijo spet videti svoje bližnje, zlasti otroke. Poudarili so, da so komaj čakali, da jih policija odkrije in reši iz teh razmer.

Delavci imajo zdaj status žrtev trgovine z ljudmi. Zaslišujejo jih preiskovalni sodniki in drugi pristojni organi, pozneje pa jim bodo ponudili različne možnosti za vrnitev domov. Plačilo za opravljeno delo ni predmet preiskave, zato je negotovo, ali bodo obljubljeni zaslužek kdaj prejeli.

Policija pri preiskavi sodeluje s preiskovalci iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Črne gore, Avstrije, Madžarske in Italije ter z Europolom. Povezava s primeri, ki so jih nedavno odkrili na Hrvaškem, za zdaj še ni potrjena.

Finančna uprava je v zadnjem času odkrila več skladišč s ponarejenimi cigaretami, vendar nima dokazov, da bi v Slovenijo prihajale cigarete iz nezakonite tovarne na Reki. 

VIR: Finančna uprava Republike Slovenije