Hiromu Naruse in njegova neprecenljiva zapuščina v Toyota Gazoo Racing

• Naruse je svojo pot pri Toyoti začel leta 1963 in pri razvoju ter testiranju avtomobilov sodeloval vse do smrti leta 2010.
• Njegov izjemen občutek za vozne lastnosti avtomobilov in sposobnost zaznavanja najmanjših razlik sta mu prinesla številne vzdevke, tudi “Meister” in “Top Gun”.
• Dirkališče Nürburgring v Nemčiji je postalo njegov drugi dom, kjer je prevozil izjemno veliko testnih kilometrov.
• Bil je vozniški mentor Akia Toyode, ki ga je učil, da je avtomobile treba razumeti skozi vožnjo in ne samo s pomočjo tehničnih podatkov.
• Naruse je pomagal postaviti temelje duha Gazoo Racing in leta 2007 sodeloval pri prvem nastopu Toyotine ekipe na 24-urni dirki Nürburgringa.
• Njegovo prepričanje, da najboljši avtomobili nastajajo skozi izkušnje iz resničnih voznih razmer in motošporta, še danes predstavlja eno ključnih načel Gazoo Racinga.

Hiromu Naruse je bil mnogo več kot glavni Toyotin testni voznik in razvojni inženir. Imel je poseben občutek za avtomobile, zaradi katerega je znal prepoznati njihove vozne lastnosti, odkriti še tako majhne pomanjkljivosti in jih skupaj z razvojno ekipo pretvoriti v izboljšave.

Pomembno vlogo je imel tudi pri razvoju vozniškega znanja Akia Toyode. Ta je pod njegovim mentorstvom iz avtomobilskega navdušenca zrasel v voznika z dirkaško miselnostjo. Naruse je s svojim pristopom pomagal oblikovati filozofijo Gazoo Racing, ki temelji na ustvarjanju boljših avtomobilov skozi učenje in izkušnje iz avtomobilskega športa.

Človek s posebnim razumevanjem avtomobilov

Hiromu Naruse se je Toyoti pridružil leta 1963, ne da bi takrat lahko slutil, kako močno bo zaznamoval razvoj japonskih športnih avtomobilov in prihodnost Gazoo Racinga. Sprva je bil začasno zaposlen v oddelku za pregled vozil, vendar ga je zanimanje za avtomobile hitro usmerilo v razvoj. Tam je sodeloval pri ustvarjanju številnih pomembnih Toyotinih modelov.

Njegov način dela ni bil značilen za običajnega razvojnega inženirja. Naruse avtomobilov ni ocenjeval le na podlagi meritev, tehničnih podatkov in konstrukcijskih značilnosti. Zanj je bilo bistveno, kako se avtomobil občuti med vožnjo – kako se odziva na voznikove ukaze, kako se vede na različnih podlagah, kaj se zgodi na meji oprijema in kako dobro se lahko voznik poveže z njim.

S svojim izjemnim občutkom si je prislužil vzdevek “Meister”, kar pomeni mojster. Zaznal je lahko tudi najmanjše razlike v obnašanju avtomobilov, jih natančno opisal in v sodelovanju z inženirji poiskal rešitve za izboljšave. Med sodelavci je veljal za človeka, ki je avtomobile razumel skoraj instinktivno.

Njegovo razmišljanje je najbolje povzemalo preprosto načelo: “Ceste ustvarjajo avtomobile”. Po njegovem prepričanju najboljše razvojne rešitve niso nastajale samo v laboratorijih, ampak predvsem na cestah in dirkališčih, kjer se pokažejo dejanske zmogljivosti in pomanjkljivosti avtomobilov.

Od Toyote 2000GT do legendarnih športnih modelov

V dolgoletni karieri pri Toyoti je Naruse sodeloval pri razvoju številnih pomembnih avtomobilov. Med prvimi sta bila Sports 800 in 1600GT, pomembno pa je prispeval tudi k nastanku Toyote 2000GT, enega najbolj prepoznavnih japonskih športnih avtomobilov svojega časa.

Sčasoma se je njegovo delo vse bolj povezovalo z motošportom. Kot glavni mehanik je sodeloval pri razvoju dirkalnika Toyota 7, pozneje pa je prevzemal pomembne naloge pri razvoju in preizkušanju športnih modelov. Njegovo znanje je pomagalo oblikovati številne generacije modelov Celica, MR2 in Supra ter druge Toyotine avtomobile.

Ob koncu devetdesetih let je postal glavni testni voznik in prevzel odgovornost za širšo ekipo razvojnih voznikov. Njegovo delo je zajemalo tako športne avtomobile kot modele za vsakodnevno uporabo. Verjel je namreč, da mora biti kakovostna vozniška izkušnja del vsakega avtomobila, ne glede na njegovo namembnost.

Med vsemi prizorišči je imel zanj posebno vrednost Nürburgring v Nemčiji. Z legendarnim dirkališčem se je prvič srečal leta 1973, ko je obiskal Evropo zaradi šesturne vzdržljivostne dirke. Zahtevna steza s številnimi slepimi ovinki, velikimi višinskimi razlikami in nepredvidljivo asfaltno površino ga je takoj prevzela. Skozi leta je tam nabral izjemno veliko izkušenj in prevozil več krogov kot skoraj kateri koli drug japonski testni voznik.

Nürburgring je Naruse razumel predvsem kot zahtevno razvojno okolje. Tam je bilo mogoče preveriti lastnosti, ki jih običajne ceste in nadzorovani testni pogoji niso mogli enako dobro razkriti. Avtomobil ni smel biti zgolj hiter, temveč tudi stabilen, predvidljiv, vzdržljiv in dovolj intuitiven, da je vozniku omogočal samozavestno vožnjo na meji zmogljivosti. 

VIR: https://www.toyota.si/