Minister Vrtovec: Brez drugega bloka jedrske elektrarne ne bo šlo

Na Bledu danes poteka poslovna konferenca Energetika 2026: Evropa med energetsko suverenostjo in industrijsko konkurenčnostjo, ki jo organizirata medijska hiša Delo in Delov poslovni center (DPC). V uvodnem nagovoru je Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo in energetiko, poudaril, da brez drugega bloka nuklearne elektrarne v Krškem ne bo šlo in da bo vztrajal na tem projektu. 

S tem projekmtom moramo nadaljevati in tako na ta način zagotoviti konkurenčnejšo energijo, je še dejal minister Vrtovec. Politiko in gospodarstvo povezuje skupna odgovornost, da Sloveniji zagotovimo zanesljivo in cenovno konkurenčno oskrbo z energijo. »Moja obljuba ali pa obljuba te vlade je, da bo sledila temu, kar bo narekovala stroka, in ne aktivizem ali pa entuziazem, niti ne civilno-družbene organizacije.«

Živimo v izjemnih geopolitičnih, geostrateških časih in ni lahko - Evropi ni lahko. »To je moj drugi mandat pristojnega ministra tudi za energetiko, prvi mandat je bil poln izzivov, najprej covid kriza, potem pa se je z napadom Rusije na Ukrajino zgodila še obsežna energetska kriza. In ob vsem tem Evropa ni bila pripravljena tudi zaradi tega, ker smo v preteklosti delali ali pa so delale velike države izjemne napake.«

Slediti je treba stroki in ne entuziazmu

V Sloveniji smo s subvencijsko politiko za obnovljive vire energije namenili okoli 700 milijonov evrov od leta 2010 naprej. V Nemčiji, kjer so se leta 2011 odločili, da ne bodo več imeli jedrskih elektrarn, pa so vložili preko 600 milijard evrov. »Koliko jedrskih elektrarn bi lahko za ta denar, zaradi političnega ali pa družbenega aktivizma zgradili, in bi bila Nemčija energetsko, kar se tega dela tiče, samozadostna? In ta njihov entuziazem se danes pozna v ceni. Ta trenutek, in tudi poleti, vetra po Evropi ni, poglejte, kako delajo vetrnice v Nemčiji. Sonca pozimi ni. Zaradi tega moramo se zavedati dejstva, da ne smemo slediti entuziastični politiki, ampak znanosti, torej stroki.

Tudi na tej konferenci vidim izjemne strokovnjake, ki so v naši družbi na področju energetike. »Zato bo moje vodilo, da skozi naslednja 4 leta prisluhnemo temu, kar je potrebno in sprejmemo tiste ukrepe, ki so potrebni za zanesljivo, cenovno konkurenčno energijo. Od odločitev, ki jih sprejemamo danes v državnem zboru in na vladi, bodo odvisni razvoj naših podjetij, kakovost delovnih mest in tudi blaginja za vse nas. Energetska politika je hkrati razvojna politika, na drugi strani je pomemben dejavnik varnostna politika in industrijska politika.«

Ukrepi na treh področjih

In da bomo to odgovornost izpolnili, moramo po mojem mnenju, kar se politike tiče, ukrepati na treh področjih. Najprej moramo okrepiti energetsko samostojnost in varnost, pravi minister Vrtovec. »Evropa je odvisna od uvoza fosilnih goriv. Mi moramo uvažati fosilna goriva, ampak ta niso nujno ta trenutek niti dosegljiva, kaj šele cenovno ugodna. In vprašanje je, kaj se bo zgodilo naslednja pol leta. Zato moramo zaradi geopolitičnih napetosti graditi samostojnost, zanesljivost in varnost. Izkušnje iz zadnjih let kažejo, kako hitro se geopolitične razmere spremenijo, pride do napetosti, in te napetosti se potem prenesejo na stroške podjetij in tudi gospodinjstev.«

Grajenje zanesljivosti tudi z drugim blokom jedrske elektrarne

To zanesljivost je treba graditi z več domače proizvodnje in raznolikimi dobavnimi potmi, ter dobrimi povezavami s sosednjimi državami, kar pa jih imamo. Minister je zatem izpostavil še eno pomembno stvar, in sicer, da moramo zagotoviti tudi fizično in kibernetsko zaščito naše kritične infrastrukture; vsled vsem geopolitičnim napetostim v naši bližini.

Pri omembi več domače proizvodnje je minister poudaril, da brez drugega bloka nuklearne elektrarne v Krškem ne bo šlo. »In jaz kot pristojen minister zavoljo vseh interpelacij, ki jih bom imel v državnem zboru, bom vztrajal na tem projektu. Na projektu, da ga Slovenija dobi in ga pod našim mandatom zapelje tako daleč, da ga ne bomo več ustavili. In ta trenutek delamo skupaj z državnim sekretarjem dr. Žagarjem pomembne korake, ki so bili že začeti, ki so bili narejeni, niso pa imeli mogoče podpore politike.

Ampak pomembne korake, tudi vsled dogovorom z drugimi partnerskimi državami in interes pri tem je, tako drugih držav, kot tudi našega gospodarstva. Torej, če naše gospodarstvo in pa tudi druge države vidijo priložnost v tem projektu, mi moramo s tem projektom nadaljevati. In na ta način z močno proizvodnjo zagotoviti cenejšo oziroma konkurenčnejšo električno energijo.

Povezovanje različnih virov

Kot pravi minister Vrtovec moramo pri izbiri tehnologij ostati odprti in povezovati različne vire. Elektrifikacija industrije, prometa in ogrevanja, hkrati tudi razvoj umetne inteligence in podatkovnih centrov povečujejo porabo električne energije. »In naš vsakdan je prepleten z elektriko in mi ne smemo zaustavljati tega, ampak moramo to spodbujati.«

Po ministrovem mnenju moramo mindset, da smo zmožni zagotoviti dovolj energije in da ne bomo ob tem trpeli, prenesti tudi v Evropo. Ne smemo zmanjševati lastne konkurenčnosti na račun tega, da se postavljamo zgolj in samo na piedestal neke razumskosti, ki je pa dejansko merjena v denarju in ima negativno bilanco.

»Potrebujemo uravnoteženo kombinacijo virov in zato jaz nisem proti obnovljivim virom energije, saj jih potrebujemo, da izkoristimo svoj naravni potencial, ampak na zdravih in razumskih temeljih. Kot je zdrav in razumski temelj to, da naredimo tri hidroelektrarne na srednji Savi in da končno zaključimo Mokrice. To se vleče zdaj že od začetka mojega prvega mandata, ampak vlada je prejšnji teden sprejela sklep in uvedla ta postopek, dala v bistvu naprej - bomo pa videli, kaj bo sledilo na upravnem sodišču.«

Posodabljanje omrežja in konkurenčni prehod

Posodobiti moramo omrežja in zagotoviti ekonomsko vzdržen, konkurenčni prehod zaradi tega, ker je samo zeleni prehod premalo, pravi minister. Nove elektrarne in razvoj industrije pa zahtevajo zmogljivo prenosno in distribucijsko omrežje, hranilnike. »In če se v kaj splača vlagati, se splača vlagati v hranilnike, ter tudi boljše prilagajanje proizvodnje in porabe. Pred Elesom in pred elektrodistribucijskimi podjetji je veliko zahtevnih nalog.«

In kako zagotavljati stabilnost in razvoj našega omrežja? Po ministrovih besedah je potrebno ne samo dvigniti omrežnino in potem bomo več vlagali, ampak je potrebno iskati tudi druge možnosti, na kakšen način investirati v naš elektrodistribucijski sistem. »In pri tem absolutno odločilno vlogo igra ELES, igrajo EDP-ji, igra država, pristojno ministrstvo, tudi plinovodi. To pomeni, da moramo naložbe načrtovati usklajeno, določiti moramo prednostne projekte, tudi glede omrežja, ter jasno moramo odgovoriti, kako jih bomo tudi financirali.

»In odgovornost mene kot pristojnega ministra ter vlade je, da ustvarimo predvidljive pogoje za vsa vlaganja in da poskrbimo, da bodo stroški konkurenčnega prehoda obvladljivi za gospodarstvo, podjetja in za gospodinjstva.«

Za energetsko prihodnost v Sloveniji odgovarjamo vsi mi, pravi minister in dodaja, da vsako odlašanje o teh odločitvah ima na koncu svojo ceno. »To, da nimamo Mokric, ima svojo ceno tako pri nas, kot tudi na Hrvaški. In to, da bomo mi odlašali z odločitvami tudi glede drugega bloka jedrske elektrarne, bo imelo vedno večjo ceno. Naša odgovornost in odgovornost investitorja pa je, da zmanjšuje tveganja. In kot vlada moramo zaradi tega dejstva te pogoje uresničevati, pohitriti moramo tudi druge postopke in porezati s tistimi civilnimi iniciativami, ki iščejo parcialne interese in zavirajo strateške energetske projekte. Tukaj je potrebno spremeniti zakonodajo. Ampak takrat, ko bomo šli zaradi tega na referendum, pričakujemo tudi vašo podporo. Zaradi tega, ker vsaka stvar, ko nekomu odrežeš nekaj, pride potem na koncu izstavljen določen račun ali pa maščevanje. Ampak to, da je naša zakonodaja tako ohlapna in da lahko nekdo blokira Mokrice na takšen način ali pa nek drugi energetski projekt in ima 5 članov ali pa 1000 ali 5000 članov, če izkazuje javni interes, je treba to spremeniti. Pri tem je pomembna tudi podpora medijev, pri tovrstni zakonodaji, če želimo, da bomo naše energetske objekte hitreje umeščali v prostor. In vse splošno zavedanje, da brez novih investicij ne bo robustnosti našega sistema, ne bo zanesljive oskrbe in tudi konkurenčnosti ne bo.«

Petrič: Smo pred težkimi strateškimi odločitvami

Udeležence konference, ki bo odprla ključna vprašanja prihodnjega razvoja evropske in slovenske energetike, je uvodoma pozdravil Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta skupine Kolektor in direktor Dela. Na področju elektroenergetske politike smo pred težkimi strateškimi odločitvam, je izpostavil Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta skupine Kolektor in direktor Dela. To pa so: kako zagotoviti zanesljivo oskrbo z električno energijo skozi vse leto, kako zagotoviti zadostne količine električne energije in čim večjo energetsko neodvisnost ter predvsem, kako zagotoviti konkurenčno ceno električne energije za domačo industrijo in prebivalstvo.

Kot pravi Petrič, to niso več zgolj energetska vprašanja, ampak so vprašanja gospodarskega razvoja, konkurenčnosti slovenske industrije in dolgoročne blaginje naše države. Ob tem pa se mu, kot pravi, postavlja kar nekaj vprašanj. Med drugim, če se bodo potrebe po električni energiji v prihodnjih desetletjih povečale na 25 teravatnih ur letno, ali bomo sposobni zagotoviti vsaj 80-odstotno energetsko samozadostnost? Poleg tega pa tudi, ali smo finančno in organizacijsko sposobni izpeljati investicijo v JEK2 ter kako bomo nadomestili proizvodnjo Termoelektrarne Šoštanj in hkrati zagotavljali stabilnost elektroenergetskega sistema skozi vse leto?

Naslednja vprašanja pa so še: »Ali razvoju sončnih elektrarn dovolj hitro sledijo investicije v hranilnike in predvsem v elektroenergetsko omrežje? Kot opozarja gospod Mervar, postaja prav modernizacija omrežja eden najbolj perečih izzivov, ki bo zahteval velika vlaganja in posledično tudi višje omrežnine. Poleg tega pa, ali smo sposobni dolgoročno zagotoviti konkurenčno ceno električne energije - kratkoročno je to praktično nemogoče. Danes v Evropi plačujemo približno dvakrat višjo ceno električne energije kot v ZDA oziroma od 75 do 80 odstotkov višjo kot naši konkurenti na Kitajskem in v Indiji. Ob tem želim poudariti nekaj širšega: ZDA so, ne glede na predsednika Trumpa, družba, usmerjena v prihodnost; enako velja za Kitajsko in Indijo. Evropska unija pa ostaja ujeta v sedanjost, brez jasno opredeljene dolgoročne razvojne strategije, s politikami, ki zmanjšujejo konkurenčnost evropske industrije.«

In naslednje vprašanje, ki ga je izpostavil Petrič je, zakaj je električna energija v Sloveniji in Evropski uniji dražja? Kot pravi so razlogi znani: emisijski kuponi, odvisnost od uvoženih fosilnih energentov in predvsem razlike v industrijskih in energetskih politikah. »Zato vprašam še konkretneje: ali lahko slovenski industriji v prihodnjih letih zagotovimo električno energijo po konkurenčni ceni, denimo med 80 in 100 evri za megavatno uro?« In kot pravi Petrič, je vprašanj še veliko, še več je nejasnosti in pričakovanj. »A nekaj je jasno. Brez zanesljive oskrbe in konkurenčne cene električne energije ni dolgoročne konkurenčnosti slovenske industrije in blaginje naše države.«

Uvodni nagovor bo imel Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo in energetiko.

Kako financirati gradnjo Jeka 2, bo razkril osrednji govorec dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Zatem pa bo glavni direktor družbe Plinovodi mag. Matija Bitencpredstavil, zakaj energetski prehod ni več vprašanje izbire posameznega energenta, temveč predvsem odpornosti, konkurenčnosti in povezovanja energetskih sistemov. Posebno pozornost bo namenil vlogi plinske infrastrukture, biometana, sintetičnih plinov in vodika ter priložnosti Slovenije, da s svojo geostrateško lego in povezovalno infrastrukturo prispeva k energetski odpornosti in konkurenčnosti Evrope.

Prihodnja energetska politika EU

Prva okrogla miza Ali Evropa izgublja industrijsko moč bo odprla vprašanja prihodnje energetske in industrijske politike Evropske unije ter vpliva zelenega prehoda na evropsko in slovensko industrijo. Sogovorniki moderatorja Nejca Goleta, pomočnika odgovornega urednika Dela, bodo dr. Tomaž Žagar, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, dr. Tomaž Kmecl, glavni direktor Kolektorja Etre, Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, in dr. Simon Savšek, vodja predstavništva Skupine EIB v Sloveniji.

Kako naj Evropa financira energetski prehod

Drugo okroglo mizo bo z uvodnim predavanjem Omrežje kot hrbtenica energetskega prehoda: investicije v strogo reguliranem okolju odprl direktor Elesa mag. Aleksander Mervar. Poleg njega bodo v razpravi na temo Ali si Evropa sploh lahko privošči zeleni prehod? stališča izmenjevali še dr. Bruno Glaser, tehnični direktor Gen energije, Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, dr. Igor Koprivnikar, član uprave Gen-I, ter dr. Tomaž Štokelj, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Razpravljali bodo o tem, kako naj Evropa financira energetski prehod, ne da bi pri tem izgubila svojo konkurenčnost, ter katere odločitve bodo odločale o gospodarskem razvoju Slovenije in Evrope v prihodnjih desetletjih. Poseben poudarek bo namenjen vprašanju, kako financirati prihodnje energetske projekte, vključno s posodobitvijo omrežij in potencialnimi velikimi projekti, kot je Jek 2, ter ali bo evropsko gospodarstvo ob trenutni dinamiki energetskega prehoda dolgoročno še sposobno ohraniti globalno konkurenčnost.

Kaj bomo z energijo sploh ustvarjali

Slovenija po Jeku 2 – kaj bomo z energijo sploh ustvarjali? pa je naslov tretje okrogle mize, ki bo med drugim odprla razpravo o tem, kakšno Slovenijo želimo graditi do leta 2040 in katere panoge bodo nosilke prihodnje gospodarske rasti. Sogovorniki bodo razmišljali, kako lahko energetsko politiko spremenimo v razvojno prednost države ter katere odločitve moramo sprejeti danes, da bo Slovenija tudi čez dvajset let sodila med najbolj konkurenčna in tehnološko napredna gospodarstva Evrope. O vseh teh temah se bo modetaror pogovarjal z Rokom Vodnikom, direktorjem Kolektorja Technologies, Markom Drobničem, predsednikom uprave Taluma, ter Alešem Skokom, predsednikom uprave Cinkarne Celje. 

VIR: https://www.delo.si/