Razvojna kapica: ocena izpada Inštituta Razvojnik je za več kot 100 milijonov nižja od ocene Fiskalnega sveta

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) prinaša davčne in prispevne olajšave za številne zavezance: samozaposlene in kmete, normirane podjetnike, najemodajalce, zaposlene, ki delajo po izpolnitvi pogojev za upokojitev, za zaposlene z visokimi plačami, del upokojencev ter prek nižjega DDV na hrano in energente za vse potrošnike. Fiskalni svet je izračunal, kakšen bi bil učinek teh olajšav na javne finance. Največji posamezni ukrep v njegovi oceni je razvojna kapica, ki smo jo preverili tudi s simulacijskim orodjem Inštituta Razvojnik. Fiskalni svet ocenjuje izpad pri kapici na 265 milijonov EUR, mi pa na 161 milijonov EUR oziroma 147 milijonov EUR z upoštevanjem dodatnega pobranega DDV. Naša ocena je torej na primerljivi osnovi za okoli 100 milijonov EUR nižja, predvsem ker po naši oceni kapica zajame manj ljudi.

• Fiskalni svet je objavil analizo javnofinančnih učinkov Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Skupni neposredni učinek osmih ukrepov ocenjuje na okoli 1,2 milijarde EUR oziroma 1,5 % BDP v letu 2027. Ocenil je tudi dinamične učinke, torej koliko izpada se vrne v proračun zaradi višje gospodarske aktivnosti: kratkoročno okoli četrtino, dolgoročno (v desetih letih) okoli polovico.
• Največji posamezni ukrep v tej oceni je razvojna kapica na socialne prispevke za bruto plače nad 7.500 EUR (14. člen). Po oceni Fiskalnega sveta bi v letu 2027 znižala saldo javnih financ za 265 milijonov EUR oziroma 0,33 % BDP.
• S simulacijskim orodjem Inštituta Razvojnik smo izračunali neposredni izpad 161 milijonov EUR v letu 2027. Orodje upošteva tudi dodatni DDV iz višje potrošnje, zato neto učinek znaša 147 milijonov EUR oziroma okoli 0,19 % BDP.
• Naše orodje prikaže tudi učinke po letih. Izpad bi do leta 2030 narasel na 168 milijonov EUR, v obdobju 2027–2030 pa bi se nabralo okoli 630 milijonov EUR nižjih prihodkov.
• Glavni razlog za razliko je število zajetih upravičencev oz. zaposlenih z bruto plačo nad 7.500 EUR. Fiskalni svet za leto 2027 ocenjuje skoraj 22 tisoč upravičencev, naša metodologija zajame okoli 16 tisoč. Podatki SURS o plačah iz oktobra 2025 sicer kažejo, da je takšnih zaposlenih 1,34% oziroma 11.200.
• Na primerljivi osnovi (brez dodatnega DDV) je naša ocena za okoli 100 milijonov EUR nižja od ocene Fiskalnega sveta. Glavni razlog je višje število upravičencev pri Fiskalnem svetu, k razliki pa prispevajo tudi različne ocene višine dohodkov in makroekonomske predpostavke. Ker je naše število upravičencev bližje izmerjenim podatkom SURS, ocenjujemo, da je tudi naša ocena izpada bolj realna.
• Obe oceni sta statični in obe imata omejitve, ki jih podrobno navajamo. Zneske je treba brati kot red velikosti in ne kot natančno napoved.
• Nobena od ocen ne upošteva, za koliko bi se lahko zmanjšalo število zavezancev v tem razredu zaradi selitve uprav, razvojnih oddelkov in visoko plačanih strokovnjakov v tujino. Obe oceni sta narejeni ob predpostavki ceteris paribus ( da se vse drugo ne spremeni).
• Tudi če ne ukrepamo, bo to imelo svoj strošek, ki ga pa ne zajema nobena od ocen. Vsak odhod visoko plačanega zaposlenega pomeni izpad dohodnine in prispevkov, s katero prispeva v zdravstveno in pokojninsko blagajno za večje število prebivalcev.

Prenesi dokument

Fiskalni svet je v analizi ZIURS (link na njihov PDF) ocenil osem ukrepov z neposrednim javnofinančnim učinkom, od ureditve sistema normiranih podjetnikov do znižanja DDV na hrano in energente. Zaradi negotovosti glede začetka izvajanja ob morebitnem referendumu je vse ukrepe ocenil za leto 2027. Največja ukrepa v njegovi oceni sta razvojna kapica in polna pokojnina ob nadaljevanju dela po izpolnitvi pogojev za upokojitev.

Od osmih ukrepov lahko z našim simulacijskim orodjem neodvisno preverimo le enega, razvojno kapico. Orodje simulira dohodnino, socialne prispevke in DDV na podlagi porazdelitve plač. Drugih ukrepov ZIURS, orodje ne zajema.

Dostopaj do simulacijskega orodja, kjer lahko zenakimi nastavitvami vsak sam ponovi naš izračun.

Kaj je razvojna kapica

Razvojna kapica postavlja zgornjo mejo dohodka, od katerega se plačujejo socialni prispevki. Meja je pri 7.500 EUR bruto mesečno. Za del plače nad to mejo se prispevki ne plačujejo več. Zaposlenemu se zato poviša neto plača, delodajalcu pa se pri isti bruto plači zniža strošek dela.

Ocena Fiskalnega sveta

Fiskalni svet je oceno pripravil na podlagi gradiva ministrstva za finance Osnovni statistični podatki iz odločb odmere dohodnine. Ti podatki prikazujejo porazdelitev zavezancev, njihovega dohodka in dohodnine po dohodkovnih razredih, opredeljenih glede na povprečno plačo. Za porazdelitev zavezancev po razredih in za povprečni dohodek v razredu je uporabil povprečje let 2021–2024, saj je leto 2024 zadnje leto z razpoložljivimi podatki.

Na podlagi Jesenske napovedi UMAR 2026 je ekstrapoliral skupno število zavezancev z dohodki iz delovnega razmerja, povprečno bruto plačo (2.895 EUR v letu 2027) in višino obveznega zdravstvenega prispevka. Splošno olajšavo in meje dohodninskih razredov je indeksiral s polovico medletne rasti bruto plače v juniju 2026, kar je zakonski minimum usklajevanja.

Če bi kapica začela veljati v letu 2026, bi bilo po oceni Fiskalnega sveta upravičenih nekaj manj kot 13 tisoč zavezancev, torej tistih s plačo nad trikratnikom povprečne. Ker je prag določen nominalno, po metodologiji Fiskalnega sveta ob rasti plač zajema vse več ljudi. Izračun namreč temelji na razredih, opredeljenih glede na povprečno plačo, s čimer implicitno predpostavlja, da tudi najvišje plače rastejo skladno s povprečno. V praksi ni nujno tako (več o tem v razdelku Koliko ljudi bi kapica zajela?). V letu 2027 bi znašal le še okoli 2,6-kratnik povprečne plače, število upravičencev pa bi se povečalo na skoraj 22 tisoč.

Ocena upošteva izpad socialnih prispevkov in hkratno povečanje prihodkov od dohodnine. Fiskalni svet navaja, da je primerljiva z ocenama ZPIZ in ZZZS, ki ju je zaprosil za oceno učinkov. Ne upošteva pa prihrankov države kot delodajalca za njene zaposlene nad pragom. Analiza ne navaja izrecno, kako so v oceni razdeljeni prispevki delojemalca in delodajalca, niti tega, ali Fiskalni svet predpostavlja, da nad kapico preneha tudi plačevanje obveznega zdravstvenega prispevka.

Neposredni statični učinek kapice znaša po oceni Fiskalnega sveta 265 milijonov EUR oziroma 0,33 % BDP v letu 2027.

Dinamično oceno, ki poleg neposrednega izpada upošteva tudi povratne učinke ukrepov na gospodarstvo (nižje dajatve povečajo razpoložljivi dohodek, potrošnjo, zaposlenost in gospodarsko aktivnost, s tem pa se del izgubljenih prihodkov vrne v proračun), je Fiskalni svet pripravil za celoten paket ZIURS in ne za kapico posebej. Pri kapici je uporabil multiplikatorje za socialne prispevke, poleg tega pa ukrepe simuliral še z modeloma SVAR in QUEST. Po tej oceni bi višja gospodarska aktivnost kratkoročno nadomestila okoli četrtino, dolgoročno pa okoli polovico neposrednega poslabšanja salda celotnega paketa. Koliko od tega bi odpadlo na kapico, iz analize ni mogoče razbrati.

Ocena Inštituta Razvojnik

Metodologija simulacijskega orodja za javne finance

Izračun je narejen s simulacijskim orodjem za fiskalno prilagoditev, ki ga je Inštitut Razvojnik pripravil v sodelovanju z dr. Janezom Šušteršičem.

Neposredni statični učinek kapice znaša po oceni orodja Inštituta Razvojnik 147 milijonov EUR v letu 2027.

Podatkovna osnova so podatki SURS o porazdelitvi bruto plač. Zaposleni so razvrščeni v dvajset plačnih razredov, v vsakem je približno 5 % zaposlenih oziroma okoli 40.500 ljudi. Najvišji razred je razdeljen na pet podrazredov s po okoli 8.000 do 8.500 zaposlenimi. Plače so na raven leta 2027 prevrednotene z napovedano rastjo povprečne plače, ki med letoma 2025 in 2027 znaša 12,6 %. Povprečna bruto plača v orodju za leto 2027 znaša 2.855 EUR.

Kapico smo nastavili pri 7.500 EUR bruto mesečno, tako za prispevke delojemalca kot delodajalca. Metodologija predpostavlja, da kapica pomeni ukinitev vseh prispevkov nad mejo, torej tudi obveznega zdravstvenega prispevka. Zaposleni, katerih plača presega kapico, ga v izračunu ne plačujejo več. Če bi ga še naprej plačevali, bi bil izpad prihodkov manjši za okoli 7 milijonov EUR letno, pridobitev nad kapico pa za okoli 20 do 25 EUR mesečno.

Plača na sredini razreda preseže prag 7.500 EUR le v dveh najvišjih podrazredih. Prvi ima sredino pri 8.310 EUR bruto in okoli 8.100 zaposlenih, drugi sredino pri 11.010 EUR bruto in okoli 8.150 zaposlenih. Kapica v orodju tako zajame okoli 16.200 zaposlenih.

Ker simulacija zajema le plače, ne pa vseh dohodkov, od katerih se plačujeta dohodnina in prispevki, so surovi rezultati nižji od dejanskih prihodkov države. Pri dohodnini so nižji za okoli 15 %, pri prispevkih zaposlenih za okoli 27 % in pri prispevkih delodajalcev za okoli 5 %. Orodje zato izračunano relativno spremembo prenese na projekcijo dejanskih prihodkov iz teh virov.

Orodje upošteva, da gospodinjstva višji neto dohodek deloma potrošijo. Predpostavlja, da približno 15 % dodatnega dohodka privarčujejo in 5 % porabijo v tujini. Preostalih 80 % gre v doma obdavčeno potrošnjo, ki se v razmerju, izračunanem iz podatkov FURS, razdeli med splošno stopnjo (približno 88 %) in znižano stopnjo (približno 12 %). Vsakih 100 EUR dodatnega razpoložljivega dohodka tako prinese približno 16,4 EUR DDV. Nadaljnjih učinkov višje potrošnje orodje ne upošteva, na primer višjih dobičkov podjetij zaradi večje prodaje in s tem višjega davka od dohodkov pravnih oseb ali novih zaposlitev in s tem dodatnih prispevkov in dohodnine. Ti učinki bi izpad dodatno zmanjšali.

Leta 2028–2030. Učinek iz leta 2027 orodje v naslednjih letih povečuje z napovedano rastjo plač (dohodnina in prispevki) oziroma z rastjo BDP (DDV).

Rezultat za leto 2027

Država bi pri prispevkih izgubila 220 milijonov EUR, pri dohodnini pa bi dobila 59 milijonov nazaj. Prispevki zaposlenega se namreč odštejejo od dohodninske osnove. Če se nad kapico ne plačujejo, je osnova za dohodnino višja, ta pa je pri teh plačah obdavčena po stopnji 39 in 50 %. Višji neto dohodki zaposlenih (okoli 85 milijonov EUR) prinesejo še 14 milijonov EUR dodatnega DDV.

Učinki po letih

Ocena Fiskalnega sveta zajema le leto 2027. Naše orodje prikaže učinek za vsako leto do leta 2030.

Zneski so letni in trajni, ne enkratni. Prihodki države so vsako leto od uveljavitve naprej nižji za navedeni znesek, zato se v štirih letih nabere okoli 630 milijonov EUR. Učinek z leti narašča skladno z rastjo plač.

Učinek na plače

Orodje po svojih pravilih izračuna tudi spremembo neto plače in stroška dela za posameznika brez posebnih olajšav, na ravni leta 2027. Pri plačah do 7.500 EUR bruto kapica ne prinese nobene spremembe.

Koliko ljudi bi kapica zajela?

Število upravičencev je ključno za razliko med ocenama, zato smo ga preverili še s podatki SURS o plačah. SURS meri zaposlene osebe in njihove plače, zato so ti podatki za presojo, kakšne plače imajo zaposleni v Sloveniji, metodološko primernejši.

Po podatkih SURS je oktobra 2025 bruto plačo nad 7.500 EUR prejemalo 1,34 % zaposlenih. Ob okoli 839 tisoč zaposlenih je to približno 11.200 ljudi. Ta podatek je na ravni plač iz leta 2025. Ker je prag kapice določen nominalno, ga bodo z rastjo plač do leta 2027 presegli tudi ljudje, ki danes zaslužijo manj.

Ob napovedani rasti povprečne plače za približno 12,6 % med letoma 2025 in 2027 ustreza prag 7.500 EUR v letu 2027 pragu okoli 6.660 EUR v letu 2025. Nad njim je bilo oktobra 2025 okoli 2,1 % zaposlenih oziroma približno 17 tisoč ljudi. Ob višji rasti plač, kot jo predpostavlja Fiskalni svet, bi jih bilo okoli 18 tisoč.

Preračun predpostavlja, da bo enako število zaposlenih kot oktobra 2025 in da vse plače (povprečne in visoke) rastejo enako hitro. V praksi je rast najvišjih plač verjetno bolj zadržana, saj so večinoma določene z individualnimi pogodbami, ki se ne usklajujejo samodejno z rastjo povprečnih plač. Preračunano število je zato treba razumeti kot zgornjo mejo. Enako predpostavko o enaki rasti vseh plač vsebujeta tudi naše orodje in ocena Fiskalnega sveta.

Fiskalni svet porast s 13 na 22 tisoč pojasnjuje z nižanjem praga glede na povprečno plačo, s trikratnika na 2,6-kratnik. Ta relativni porast je skladen s podatki SURS: nad trikratnikom povprečne plače iz leta 2025 je okoli 1,3 % zaposlenih, nad 2,6-kratnikom okoli 2,1 %. Sama rast plač pa podatke SURS pripelje le do 17 do 18 tisoč.

Razlika do 22 tisoč izvira iz višje izhodiščne ravni v oceni Fiskalnega sveta. Že pri primerljivem pragu njegova ocena zajema skoraj 13 tisoč zavezancev, podatki SURS pa okoli 11 tisoč zaposlenih. Po našem mnenju je najverjetnejši razlog drugačen vir podatkov. Odločbe o odmeri dohodnine zajemajo letne dohodke iz delovnega razmerja, tudi nagrade, regres in dohodke pri več delodajalcih, SURS pa meri mesečne plače. Poleg tega so dohodkovni razredi glede na povprečno plačo široki, zato je ocena števila znotraj razreda odvisna od načina interpolacije. Fiskalni svet te razlike v analizi ne pojasnjuje.

Na primerljivi osnovi, torej brez dodatnega DDV, je naša ocena (161 milijonov EUR) za okoli 104 milijone EUR nižja od ocene Fiskalnega sveta (265 milijonov EUR). Največji del razlike po našem mnenju pojasnjuje število zajetih zaposlenih. K razliki prispevajo tudi različne ocene višine dohodkov v najvišjem delu porazdelitve, saj odmerne odločbe zajemajo širši nabor dohodkov kot podatki o plačah, ter nekoliko drugačne makroekonomske predpostavke. Natančneje razlike ni mogoče razčleniti.

Zakaj ocenjujemo, da je naša ocena bolj realna

Ključna razlika med ocenama je v številu upravičencev. Po našem mnenju je naša ocena bližje dejanskemu stanju, iz treh razlogov.

Prvič, temelji na podatkih SURS, ki neposredno merijo, koliko zaposlenih prejema kakšno plačo. Po teh podatkih je bilo oktobra 2025 nad pragom 7.500 EUR okoli 11.200 zaposlenih. Ocena Fiskalnega sveta temelji na odločbah o odmeri dohodnine, razvrščenih v široke razrede glede na povprečno plačo, in na povprečju let 2021–2024.

Drugič, tudi ob predpostavki, da vse plače do leta 2027 rastejo enako hitro kot povprečna, podatki SURS pokažejo okoli 17 tisoč zaposlenih nad pragom. To je blizu naši oceni (16.236) in precej manj od skoraj 22 tisoč, ki jih ocenjuje Fiskalni svet. Porast s 13 na 22 tisoč v oceni Fiskalnega sveta je posledica metodologije, ki prag izraža kot večkratnik povprečne plače, in ne izmerjenega gibanja najvišjih plač.

Tretjič, najvišje plače so večinoma določene z individualnimi pogodbami in se ne usklajujejo samodejno z rastjo povprečne plače. Dejansko število upravičencev v letu 2027 bo zato verjetno nižje od preračunanih 17 tisoč in še precej nižje od 22 tisoč.

Ker je število upravičencev glavni dejavnik izpada, ocenjujemo, da je tudi naša ocena izpada (147 milijonov EUR oziroma 161 milijonov EUR brez DDV) bolj realna od ocene Fiskalnega sveta. Obe oceni ostajata negotovi. Če bi rast najvišjih plač res zaostajala za povprečjem, bi bila tudi naša ocena bliže zgornji meji.

Pogled Razvojnika

Obe oceni se strinjata v bistvenem: razvojna kapica ni brezplačna. Njena neposredna cena je nekje med 0,2 in 0,3 % BDP na leto, kar je manj od petine skupnega učinka ZIURS po oceni Fiskalnega sveta. Ta cena ni zanemarljiva, a je treba videti, kaj z njo dobimo. Kapica zadeva okoli dva odstotka zaposlenih, a prav ti so fiskalno najpomembnejši in najbolj mobilen del davčne baze. Manj kot desetina dohodninskih zavezancev plača polovico vse dohodnine v državi.

Pri tem je treba poudariti, da sta obe oceni, naša in ocena Fiskalnega sveta, narejeni ob predpostavki, da se vse drugo ne spremeni. Obe predpostavljata, da bo število zaposlenih z visokimi plačami v Sloveniji ostalo tako, kot je danes, in raslo skladno s plačami. Nobena ne upošteva, za koliko bi se lahko zmanjšalo število zavezancev v tem razredu zaradi selitve uprav, razvojnih oddelkov in visoko plačanih strokovnjakov v tujino.

To tveganje ni teoretično. Delež podjetij, ki razmišljajo o selitvi dela poslovanja, se je z 17 % v letu 2025 povečal na 31 % v letu 2026. Vsak tak odhod ima neposreden učinek na javne finance: uprava s tremi direktorji v javne blagajne letno prispeva okoli 310.000 EUR, razvojni oddelek z osmimi zaposlenimi pa okoli 342.000 EUR.

Tudi če ne ukrepamo, bo to imelo svoj strošek. Tega stroška ne poznamo, ker ga ne zajame nobena od ocen, vendar ni enak nič. Primerjava zato ni med kapico, ki stane, in ohranitvijo sedanjega stanja, ki ne stane nič. Gre za primerjavo med znanim stroškom kapice in neznanim stroškom postopnega krčenja najbolj produktivnega dela davčne baze.

Na to problematiko smo v Inštitutu Razvojnik opozorili že v več analizah:

Slovenija izgublja možgane in skupaj z njimi milijone iz javnih blagajn: Slovenija je po obdavčitvi visokih plač na 3. mestu v OECD, od vsakega dodatnega evra pri visoki plači država vzame 67 centov. Manj kot 10 % najbolje plačanih zavezancev prispeva polovico vse dohodnine, 1,3 % zavezancev v 4. in 5. dohodninskem razredu pa 18,8 %.

Slovenija ni privlačna za tuj visoko usposobljeni kader: Na lestvici IMD je Slovenija pri privabljanju tujega visoko usposobljenega kadra na 68. mestu od 70 držav. Med priseljenci iz tretjih držav ima terciarno izobrazbo le 13,5 %, v povprečju EU 32,6 %.

Podjetja se borijo za enak omejen bazen talentov: 85 % slovenskih podjetij razpoložljivost usposobljenega kadra ocenjuje kot oviro za razvoj in naložbe, povprečje EU je 79 %. Vsako delovno mesto v visokotehnološkem sektorju lahko ustvari do pet novih delovnih mest v lokalnem okolju.

Hkrati velja opozorilo, ki ga poudarjamo pri vseh davčnih razbremenitvah. Izpad prihodkov nastopi takoj, pozitivni učinki pa se pokažejo šele čez čas in po nobeni oceni ne pokrijejo celotnega izpada. Razbremenitev dela je zato mogoča le ob sočasni in zavezujoči odločitvi na strani izdatkov države, katerih rast je potrebno vsaj upočasniti.

Vsi izračuni so izključno informativne narave. Inštitut Razvojnik ne prevzema odgovornosti za morebitne nepravilnosti v izračunih.

Omejitve izračuna Inštituta Razvojnik

Orodje računa s sredinami plačnih razredov: Vsi zaposleni v podrazredu so obravnavani, kot da prejemajo plačo na sredini razreda. Zaposleni s plačo tik nad 7.500 EUR, ki spadajo v podrazred s sredino pri 7.100 EUR, niso zajeti. Primerjava s podatki SURS, preračunanimi na leto 2027, kaže, da je število zajetih v orodju blizu dejanski porazdelitvi plač.

Podatkovna osnova so plače: Dohodki, ki niso del mesečne plače, niso zajeti neposredno, temveč le prek korekcijskih faktorjev, umerjenih na pretekla razmerja.

Učinki po letih ne zajemajo rasti števila upravičencev: Orodje izpad iz leta 2027 v naslednjih letih povečuje sorazmerno z rastjo plač. Ne upošteva pa tega, da bi nominalni prag z rastjo plač vsako leto preseglo več ljudi. Če kapica ne bi bila usklajevana, bi bil izpad v letih 2028–2030 večji od prikazanega.

Obvezni zdravstveni prispevek: Izračun predpostavlja, da nad kapico preneha tudi plačevanje obveznega zdravstvenega prispevka. Če bi ga zaposleni še naprej plačevali, bi bil izpad manjši za okoli 7 milijonov EUR letno.

Dinamični učinki niso upoštevani: Orodje omogoča vnos predpostavljenega povečanja davčne osnove, na primer zaradi zadrževanja ali vračanja visoko plačanih kadrov, vendar smo ga nastavili na 0%. Gre namreč za predpostavko uporabnika in ne za izračun. Prav tako niso upoštevani nadaljnji učinki višje potrošnje na dobičke podjetij in zaposlenost.

Prihranki države kot delodajalca niso zajeti: Kapica zniža tudi prispevke, ki jih država plačuje kot delodajalec za svoje zaposlene z najvišjimi plačami. Ta prihranek na strani izdatkov bi izpad nekoliko zmanjšal.

Druge omejitve: Orodje ne zajema osebnih in posebnih dohodninskih olajšav. Njegove makroekonomske predpostavke se nekoliko razlikujejo od Jesenske napovedi UMAR, na kateri temelji ocena Fiskalnega sveta.

Ocene, dobljene s tem orodjem, so dober približek reda velikosti učinkov davčnih sprememb. Lahko služijo kot podpora oblikovanju ukrepov na strateški ravni, ne morejo pa nadomestiti natančnega proračunskega načrtovanja, ki je v domeni ministrstva za finance.

Izračun je narejen s septembrsko različico simulacijskega orodja za fiskalno prilagoditev, ki ga je Inštitut Razvojnik pripravil v sodelovanju z dr. Janezom Šušteršičem, s podatki SURS, UMAR, FURS in Ministrstva za finance. Zmanjšanje prihodkov je izračunano kot razlika med prihodki brez sprememb in prihodki ob uvedeni kapici. Preračun podatkov SURS o številu zaposlenih nad pragom na leto 2027 je naš lasten izračun. Opravljen je z linearno interpolacijo med pragoma 6.500 in 7.000 EUR, ob predpostavki enake rasti plač v vseh razredih in nespremenjenega števila zaposlenih. Podrobnejša metodologija je opisana v Priročniku za uporabo simulacijskega orodja.

Omejitve ocene Fiskalnega sveta

Fiskalni svet nima dostopa do individualnih podatkov zato je statična ocena narejena na javno dostopnih agregatnih podatkih in številnih predpostavkah. Uporabljeni dohodkovni razredi so opredeljeni glede na povprečno plačo, zato je ocena števila upravičencev tik nad pragom odvisna od predpostavk o porazdelitvi znotraj razreda.

Pri kapici navaja, da ne upošteva prihrankov države kot delodajalca. Po podatkih portala plač je plačo nad 7.500 EUR bruto v prvih petih mesecih leta 2026 v sektorju država prejemalo okoli 2 tisoč zaposlenih. Ker razpoložljivi podatki pretežno prikazujejo povprečne plače po skupinah poklicev, prihrankov ni bilo mogoče natančno oceniti, zato je negativni učinek v tem delu precenjen. Ocena prav tako zajema le leto 2027 in ne prikazuje, kako bi se učinek kapice razvijal v naslednjih letih.

Dinamična ocena je pripravljena za celoten paket in ne za kapico posebej. Temelji na agregatnih multiplikatorjih in modelih, ki ne morejo zajeti obnašanja specifičnih skupin, kot so zaposleni z najvišjimi plačami. Fiskalni svet ocenjuje, da bi mikrosimulacijski model zaradi ciljanja višjih dohodkovnih razredov verjetno pokazal manjše učinke na gospodarsko aktivnost. Učinka kapice na zadrževanje in privabljanje visoko usposobljenih kadrov, ki so najbolj mobilen del davčne baze, ne zajame nobena od ocen.

Viri

• Fiskalni svet: Analiza javnofinančnih učinkov Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, september 2026
• SURS: porazdelitev zaposlenih po višini bruto plače, oktober 2025
• Simulacijsko orodje za fiskalno prilagoditev, september 2026, dr. Janez Šušteršič
• dr. Janez Šušteršič: Priročnik za uporabo simulacijskega orodja
• Inštitut Razvojnik: lastni izračuni 

VIR: https://www.razvojnik.si/