Ukinitev oprostitve omrežnine za baterijske hranilnike? Pogled GEN-I

Direktor Elesa mag. Aleksander Mervar se je prejšnji teden na Delovi energetski konferenci zavzel za takojšnjo (z novim letom) ukinitev triletnega moratorija na plačevanje omrežnine za velike baterijske hranilnike, ki ga določa veljavni zakon o oskrbi z električno energijo.

Svoj poziv je utemeljil z dejstvom, da priključevanje hranilnikov na omrežje zahteva naložbe Elesa in elektrodistribucijskih podjetij, ki se financirajo iz omrežnine.

Iz NGEN, ki upravlja z največjo »floto« baterijskih hranilnikov v Sloveniji, so nam že prejšnji teden odgovorili, da bi takšna sprememba neposredno vplivala na njihove naložbene odločitev v Sloveniji. Zdaj smo dobili še odziv družbe GEN-I, še enega velikega upravljalca in investitorja v baterijske hranilnike.

Višji zahtevani donosi, dražje financiranje...

Kot so nam odgovorili, bi ukinitev triletne oprostitve plačila omrežnine pomembno poslabšala ekonomiko naložb v baterijske hranilnike in povečala regulatorno tveganje za investitorje.

»Pri že izvedenih projektih bi naknadna sprememba pogojev pomembno posegla v predpostavke, na podlagi katerih so bile sprejete investicijske odločitve. Če bi bili novi pogoji znani ob nakupu, bi bila ekonomsko upravičena kupnina znatno nižja. To ne predstavlja zgolj teoretičnega učinka na vrednotenje, saj lahko znižanje ekonomske vrednosti pri obstoječih projektih povzroči tudi računovodsko slabitev, ki se neposredno odrazi v slabšem poslovnem izidu in kapitalu investitorja.«

Pri prihodnjih projektih, poudarjajo, pa bi se večje regulatorno tveganje odrazilo v višjem zahtevanem donosu, dražjem financiranju in nižjih vrednotenjih. »Vse to bi vplivalo tudi na odločanje investitorjev o prihodnjih naložbah v baterijske hranilnike v Sloveniji.«

V Nemčiji celo 20-letna oprostitev omrežnine

Kot poudarjajo pri GEN-I, Slovenija z veljavno oprostitvijo omrežnine za baterijske hranilnike ni evropska izjema. »V Nemčiji so na primer hranilniki, ki izpolnijo pogoje in začnejo obratovati do 4. avgusta 2029, upravičeni do 20-letne oprostitve omrežnine, pri napovedani reformi pa se ohranja tudi zaščita obstoječih in dovolj razvitih projektov. Tudi na evropski ravni je poudarek na tem, da mora obračun omrežnine upoštevati posebnost hranilnikov kot dvosmernih uporabnikov omrežja ter njihov dejanski vpliv na omrežje.«

Ob tem dodajajo, da regulativnim spremembam ne nasprotujejo, pomembno pa se jim zdi, da so strokovno utemeljene, podprte z analizo učinkov, pravočasno napovedane in predmet transparentne javne obravnave. »Pri že izvedenih oziroma dovolj razvitih naložbah je po našem mnenju treba zagotoviti ustrezna prehodna obdobja in predvidljivost pogojev, na katerih temeljijo investicijske odločitve.« 

VIR: https://www.nas-stik.si/