Plače v Sloveniji: pri vsaki višini med najbolj obdavčenimi v EU

Kaj smo primerjali

Za 14 ravni mesečne bruto plače (1.500, 2.000, 2.500, 3.000, 3.500, 4.500, 5.500, 7.500, 10.000, 12.500, 15.000, 25.000, 50.000 in 80.000 €) smo po zakonodaji za leto 2026 izračunali, koliko delo stane podjetje (bruto II), koliko gre za prispevke in dohodnino in koliko ostane zaposlenemu (neto). Izračun velja za samsko osebo brez otrok, kar je standardni primer v primerjavah OECD. Rezultate smo preverili s podatki OECD Taxing Wages in Eurostata.

Celotna analiza

Celotna analiza z vsemi 14 ravnimi plače, tabelami za vseh 27 držav, pregledom stroškov delodajalca, stroškov dviga plače, primerjava s konkurenčnimi državami Srednje in Vzhodne Evrope, kapicami prispevkov po državah, posebnostmi in metodologijo je na voljo v PDF dokumentu.

Prenesi dokument

Slovenija je pri vseh ravneh plače med zadnjimi tremi v EU

Pri istem bruto znesku je Slovenija po neto plači na 25. do 27. mestu od 27 – pri vseh 14 ravneh. Pri 5.500 € bruto zaposleni v Sloveniji prejme 3.208 € neto, kar je najmanj v EU (mediana EU: 3.692 €). Pri 80.000 € bruto ostane 32.260 €, mediana EU je 43.553 €.

Tudi med konkurenčnimi državami, s katerimi se Slovenija najpogosteje primerja – Hrvaško, Češko, Slovaško in Poljsko – ima Slovenija najnižji neto pri vseh ravneh. Razlika z višino plače raste: na Češkem zaposleni pri 3.000 € bruto prejme 23 % več neto kot v Sloveniji, pri 50.000 € pa 75 % več.

Koliko od stroška dela ostane zaposlenemu

Najbolj nazorno je razmerje med neto plačo in celotnim stroškom dela. V Sloveniji ta delež z višino plače pada hitreje in globlje kot drugod. Od 100 € stroška delodajalca dobi zaposleni v Sloveniji 34 do 58 €; pri strošku dela okoli 420.000 € letno le še 37 %, v Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in Češkem pa 51 do 63 %.

Drugače povedano: da zaposleni pri visoki plači prejme 100 € neto, mora podjetje v Sloveniji plačati 269 €, v Nemčiji 189 €, na Češkem 159 €. Od povišice 100 € bruto pri plačah od 10.000 € naprej zaposlenemu v Sloveniji ostane le 38 € – najmanj v EU (mediana 53–56 €).

Zakaj: prispevki brez zgornje meje

Pri dohodnini Slovenija ni izjema – pri najvišjih plačah je delež dohodnine v Nemčiji in Avstriji celo višji. Razliko naredijo prispevki za socialno varnost. 19 od 27 članic jih vsaj delno omeji z zgornjo mejo (kapico), med njimi vse štiri konkurenčne države. V Sloveniji se prispevki – 23,1 % za zaposlenega in 17,1 % za delodajalca – plačujejo od celotne plače, zato ostanejo pri tretjini stroška dela tudi pri najvišjih plačah, drugod pa padejo na 10 do 21 %.

Paradoks je, da imajo pravice iz prispevkov v Sloveniji zgornjo mejo: najvišja pokojninska osnova je 5.159 € mesečno, najvišje nadomestilo za brezposelnost 1.926 €. Okoli 43.000 zaposlenih z višjo plačo tako plačuje prispevke, ki jim pokojnine ne povečajo – ti prispevki delujejo kot dodaten davek. Kako so kapico uredili drugje, smo opisali v članku Ni ene kapice: kako se razlikujejo avstrijski, nemški in španski model, oceno učinka za proračun pa v članku Razvojna kapica: ocena izpada je za več kot 100 milijonov nižja od ocene Fiskalnega sveta.

Visoke plače: obdavčene kot v Belgiji, vredne kot na Poljskem

OECD za visoko plačo šteje petkratnik povprečne plače. V Sloveniji je to 150.677 € bruto letno, kar je manj kot polovica belgijske ali nemške visoke plače. Pri tej plači Slovenija vzame 66,8 % dodatnega evra – tretje največ v EU, takoj za Belgijo in Francijo. Konkurenčne države s podobno višino visoke plače jo obdavčijo za 13 do 38 odstotnih točk manj.

To ni le vprašanje pravičnosti, temveč konkurenčnosti: visoko plačani kadri so hrbtenica javnih blagajn, Slovenija pa jih izgublja – več o tem v članku Slovenija izgublja možgane – in skupaj z njimi milijone iz javnih blagajn. Za tuje strokovnjake je Slovenija še manj privlačna, saj 15 članic EU zanje pozna posebne davčne režime, Slovenija pa ne (Slovenija ni privlačna za tuj visoko usposobljeni kader).

Omejitve

• Analiza je narejena na primeru samske osebe brez otrok. Olajšave za otroke in skupna obdavčitev zakoncev niso upoštevane;
• Isti bruto ni povsod enako visok. 5.500 € je v Sloveniji 2,2-kratnik povprečne plače, v Nemčiji 1,0-kratnik. Primerjava pri istem bruto kaže zakonodajo, ne enakovrednih služb – zato rezultate dopolnjujemo s kupno močjo (Slovenija 16.–20. mesto, a za vsemi konkurenčnimi državami) in večkratnikom povprečne plače.
• Raven 1.500 € je ponekod hipotetična. V Belgiji, Nemčiji, Franciji, na Irskem, v Luksemburgu in na Nizozemskem je minimalna plača višja.
• Samo redna plača. Ugodnosti (boni za prehrano, povračila) in posebni režimi za priseljene strokovnjake niso vključeni.
• Prispevki niso le davek. Financirajo pravice; v Sloveniji pa prispevki nad zgornjo mejo pravic ne povečajo.
• Zasebna obvezna zavarovanja. Ponekod (npr. na Nizozemskem) zaposleni del zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja plača sam; po metodologiji OECD to ni davek, zato je tamkajšnji neto v primerjavi nekoliko precenjen.

Viri
lastni izračun Inštituta Razvojnik po pravilih 2026; PwC Worldwide Tax Summaries; OECD Taxing Wages 2026; Eurostat (earn_nt_net, prc_ppp_ind); nacionalne davčne uprave in zavodi; ZPIZ; SURS. 

VIR: https://www.razvojnik.si/