Odziv državnega svetnika Branka Tomažiča na potrditev osnutka Nacionalnega načrta za obnovo narave kljub nerešenim pravnim, strokovnim in gospodarskim vprašanjem

Odziv državnega svetnika Branka Tomažiča na potrditev osnutka Nacionalnega načrta za obnovo narave kljub nerešenim pravnim, strokovnim in gospodarskim vprašanjem

Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) je na 19. redni seji 12. 11. 2026 potrdila osnutek Nacionalnega načrta za obnovo narave (v nadaljevanju: osnutek NNON) in odločila, da ga Ministrstvo za okolje in prostor posreduje Evropski komisiji. Kot državni svetnik, predstavnik kmetov v Državnem svetu in predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: komisija) odločno nasprotujem takšni odločitvi Vlade, saj ostajajo nerešeni ključni pravni, strokovni in gospodarski pomisleki, na katere je komisija večkrat opozorila.

Komisija je na 21. izredni seji 16. 7. 2026 osnutek NNON obravnavala in ga v predlagani obliki ni podprla. Na 56. seji 5. 10. 2026 je tudi odgovor Vlade ocenila kot vsebinsko nezadosten. Na nerešena vprašanja sem Vlado ponovno opozoril tudi sam z dopisom z dne 21. 10. 2026, v katerem sem zahteval presojo ustavne skladnosti predvidenih rešitev in odpravo vsebinskih pomanjkljivosti pred predložitvijo dokumenta Evropski komisiji. Vlada je kljub vsem opozorilom potrdila osnutek NNON, ne da bi ustrezno razrešila temeljna vprašanja varstva lastninske pravice, strokovne utemeljenosti predvidenih ukrepov in njihovih gospodarskih posledic.

Država ne more načrtovati prihodnjega upravljanja zasebnih zemljišč, kot da so ta njena last. Lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč niso zgolj eni izmed številnih deležnikov v postopku priprave NNON, temveč nosilci ustavno varovane lastninske pravice, ki bodo neposredno občutili posledice predvidenih ukrepov. Njihova udeležba na posvetovanjih ali možnost podajanja pripomb še ne pomeni dejanskega vpliva na odločitve, ki zadevajo njihovo premoženje in gospodarski obstoj.

Predvideni naravovarstveni ukrepi odpirajo tudi vprašanje nadaljnjega zagotavljanja gospodarske funkcije kmetijskih zemljišč in gozdov. Od kmetov in lastnikov gozdov ni mogoče pričakovati, da bodo nosili stroške in tveganja gospodarjenja, hkrati pa sprejemali dodatne omejitve, ki zmanjšujejo njihove proizvodne možnosti in prihodke. Slovenija ima že danes zelo omejen obseg obdelovalnih zemljišč, zato lahko dodatno omejevanje kmetijske pridelave še poslabša pogoje za zagotavljanje prehranske varnosti. Na trajnih travnikih in pašnikih, zlasti na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje in na Ljubljanskem barju, se upravičeno zastavlja vprašanje, ali bo kmetijska pridelava tudi v prihodnje ostala temeljna dejavnost ali pa bo vse bolj podrejena posameznim naravovarstvenim ciljem.

Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-122/24-20 z dne 13. 10. 2026 jasno izpostavlja pomen določnih pravnih podlag in ustreznega varstva lastninske pravice pri omejevanju gospodarjenja z gozdovi. Ustavno sodišče je ugotovilo protiustavnost ureditve razglasitve varovalnih gozdov zaradi nezadostno določenih meril za uvedbo strožjega varstvenega režima. Ob tem je poudarilo pomen učinkovitega sodelovanja lastnikov v postopkih načrtovanja gospodarjenja z gozdovi in pravnega varstva ob konkretnih omejitvah njihove rabe. Varstvo okolja je nedvomno ustavno varovana javna korist, vendar to državi ne daje neomejenega pooblastila za poseganje v lastninsko pravico. Omejitve morajo imeti jasno zakonsko podlago, biti ustrezno utemeljene in sorazmerne, lastnikom pa mora biti zagotovljeno učinkovito pravno varstvo.

Ministrstvo za okolje in prostor je sicer na 56. seji komisije 5. 10. 2026 pojasnilo, da je NNON strateški in ne izvedbeni dokument, ki sam po sebi ne ustvarja neposrednih pravnih obveznosti za lastnike zemljišč. Takšno pojasnilo pa ne odpravlja pomislekov glede morebitnih pravnih in dejanskih posledic kartografskih opredelitev prednostnih območij za obnovo narave. Če bodo te opredelitve podlaga za prihodnje omejitve rabe zemljišč ali pogoje gospodarjenja, je treba njihove učinke jasno opredeliti že v fazi priprave NNON, ne pa presoje posledic za lastnike prelagati na poznejše izvedbene postopke, ko bodo ključne prostorske usmeritve že določene.

Pri načrtovanju ukrepov na zasebnih zemljiščih je treba zagotoviti dejansko sodelovanje lastnikov in njihovo prostovoljno vključevanje. Morebitni posegi v lastninsko pravico zaradi uresničevanja javne koristi morajo temeljiti na ustrezni zakonski podlagi, biti sorazmerni z zasledovanim ciljem in izvedeni v zakonitem postopku, lastnikom pa morata biti zagotovljena učinkovito pravno varstvo ter ustrezna odškodnina oziroma finančno nadomestilo za omejitve gospodarjenja, dodatne stroške in izpad prihodka.

Vladno gradivo izpostavlja široko sodelovanje strokovne in civilne javnosti pri pripravi osnutka NNON, pri čemer navaja 75 organizacij, ustanov, podjetij in drugih sodelujočih subjektov, medtem ko so med 28 člani pripravljalne skupine le trije predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: KGZS). Takšna sestava odpira vprašanje dejanskega vpliva lastnikov zemljišč na oblikovanje dokumenta. Številčnost sodelujočih organizacij ne pomeni soglasja lastnikov zemljišč s predvidenimi rešitvami. Njihove pravice in gospodarski interesi ne morejo biti obravnavani zgolj kot eno izmed številnih interesnih stališč. Lastniki morajo imeti možnost dejanskega in pravočasnega sodelovanja pri oblikovanju rešitev, ki bodo vplivale na gospodarjenje z njihovimi zemljišči.

Posebno odgovornost pri tem nosi tudi KGZS, katere naloga je zastopanje in varovanje interesov članstva. Njena udeležba pri pripravi osnutka NNON ne sme biti uporabljena zgolj za ustvarjanje vtisa usklajenosti dokumenta s kmeti in lastniki gozdov, če njihove ključne pripombe niso bile upoštevane. Od vodstva KGZS pričakujem javno pojasnilo, katere konkretne spremembe in varovalke za lastnike zemljišč je doseglo v postopku priprave osnutka NNON ter ali ocenjuje, da potrjeni osnutek NNON ustrezno varuje interese njenega članstva.

Pozdravljam odločitev Vlade, da Ministrstvu za okolje in prostor naloži, naj najpozneje v dveh mesecih začne celovito presojo obstoječega sistema upravljanja območij Natura 2000, s ciljem približanja upravljanja Nature 2000 povprečju Evropske unije. Ob tem se hkrati zastavlja vprašanje, zakaj je Vlada najprej potrdila osnutek NNON, šele nato pa predvidela presojo sistema upravljanja varovanih območij, na katerem pomemben del načrtovanih ukrepov temelji. Takšno zaporedje odločitev vzbuja resne pomisleke glede strokovne utemeljenosti predvidenih rešitev in odgovornosti pri pripravi dokumenta. 

Napovedana presoja mora biti neodvisna, strokovno celovita ter vključevati pravne, gospodarske in naravovarstvene vidike ob neposrednem sodelovanju lastnikov zemljišč in njihovih reprezentativnih organizacij. Njene ugotovitve morajo biti upoštevane tudi pripravi končne verzije NNON, vključno s spremembo že potrjenih rešitev, če se izkažejo za neustrezne.

Varstvu in obnovi narave ne nasprotujem. Odločno pa nasprotujem načinu, po katerem država načrtuje dodatne obveznosti in omejitve gospodarjenja na zasebnih zemljiščih, ne da bi predhodno ustrezno razjasnila njihove pravne, strokovne in gospodarske posledice ter zagotovila varstvo pravic lastnikov.

Od Vlade pričakujem, da v postopku priprave končne verzije NNON vsebinsko odgovori na dosedanja opozorila in sklepe komisije, zagotovi celovito pravno, strokovno in gospodarsko presojo predvidenih rešitev ter omogoči dejansko sodelovanje lastnikov zemljišč in njihovih reprezentativnih organizacij. Ugotovljene pomanjkljivosti je treba odpraviti pred dokončnim sprejetjem NNON, saj poznejši izvedbeni postopki ne morejo nadomestiti pravočasne strokovne in pravne presoje odločitev, ki bodo dolgoročno vplivale na gospodarjenje z zasebnimi zemljišči.

Uresničevanje javnega interesa za varstvo in obnovo narave je odgovornost celotne družbe. Kmetje in lastniki gozdov ne smejo postati prisilni financerji njegovega uresničevanja. Država mora za cilje, ki jih določa v javnem interesu, prevzeti tudi odgovornost za njihove gospodarske posledice in zagotoviti ustrezne finančne vire. Varstvo narave ne sme potekati na račun gospodarskega obstoja kmetij, trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in prehranske varnosti Slovenije. 


VIR: Državni svet

Dolžina: 5 minutno branje
Objavljeno: 17. Nov. 2026